Prijazne do okolja, narave in ljudi

Reciklarnica na Šutni: Odsluženim in odpadnim predmetom priskrbijo novo namembnost.

Objavljeno
19. julij 2014 19.41
Mankica Kranjec, Nedelo
Mankica Kranjec, Nedelo
Da odslužena oblačila, lesene police, plastične vrečke, neuporabljeni gumbi, ostanki volne in drugi odpadki ne bi končali v zabojnikih za smeti, so se Veronika Čop, Špela Rode in Erika Anita Omejec odločile, da jim vdihnejo novo življenje. V središču Kamnika so na stežaj odprle vrata prostora izdelkov ponovne uporabe in ustvarile srečevališče vseh tistih, ki so jim blizu druženje, recikliranje in ustvarjanje. Reciklarnico, kot so poimenovale trgovino, so odprle konec junija, njihov moto pa se glasi nekako takole: »Prijazne do okolja, narave in ljudi.«

»Na policah, ki smo jih same predelale in ustvarile iz palet, smo razstavile nekaj nakita, ki smo ga izdelale iz odpadnega stekla, odsluženih kravat in nedelujočih slušalk. Zašile smo tudi nekaj torbic iz kavbojk in iz plastičnih vrečk izdelale namizne cvetlice. Stole smo našle na bolšjaku, jih prebrusile in prebarvale, na stenah pa lahko vidite poličke, ki smo jih posodobile v servietni tehniki. Police na drugi steni smo izdelale iz starih lesenih lestev, ki smo jih izbrskale na kosovnem odpadu. Zdaj so dobile novo namembnost. Pa tale barvni tepih pri vhodu je narejen iz starih majic, ki so bile sprane ali zapacane z madeži,« mi majhen, a zelo prijeten prostor na Šutni 18 razkaže Veronika in ponosno doda, da so tudi laminat dekleta položila brez moške pomoči. Ker se menda v Kamniku v gospodinjstvih odloži nadpovprečno veliko odpadkov, so dekleta prepričana, da je »prav zaradi tega podatka gotovo vsakršen projekt, ki je povezan s ponovno uporabo, zelo dobrodošel in ga občina zato tudi podpira«.

Projekt z namenom

»Tekstilne izdelke in igrače smo začele izmenjevati že aprila, toda idejo smo želele nadgraditi in ustvariti večnamenski prostor,« pripovedujeta Kamničanki Veronika in Špela, ki sta k projektu povabili tudi Eriko Anito Omejec iz Domžal. Ta je te dni na zasluženem poletnem oddihu, zato je z veseljem pristopila in skupaj so se lotile nove in spodbudne zgodbe. »Ljudem želimo pokazati, kaj vse se da ustvariti iz odpadkov. Večina teh materialov, ki jih po navadi zavržemo, se da ponovno uporabiti in reciklirati! Prav tako želimo alternativne načine ekonomije – izmenjavo, souporabo, izposojo in delitev skupne lastnine – testirati v praksi,« nekaj svojih namenov razkrijeta simpatični sogovornici. »Eden od namenov projekta je tudi prenašanje znanja med ljudmi različnih generacij, želimo pa si, da bi ta kraj postal prostor druženja domačinov in obiskovalcev. Tu bodo potekali ustvarjalne delavnice in predavanja, dobrodošli so tudi vsi, ki bi si želeli prebrati kakšno knjigo z naših knjižnih polic, z nami poklepetati ali izmenjati ideje. Rade bi ustvarile prostor, kamor bodo lahko prišli tudi mame ali očetje z otroki. Želimo si, da bi se za vse našla dejavnost, v kateri bi uživali in preživljali kakovosten čas z družino.« Spogledujejo se tudi s samopreskrbo, nedaleč stran od trgovinice imajo najet štiristo kvadratnih metrov velik vrt, ki ga bodo uporabljale v učne namene. »Naša ideja je, da bi tam uspevalo čim več avtohtonih slovenskih sort, medovitih sort ter užitna okrasna grmičevja. Imele bomo tudi žuželčnik,« z nasmeškom dopolnita druga drugo in dodata, da je eden od namenov tega projekta tudi njihov prispevek k oživitvi starega mestnega jedra Kamnika.

Pozitivni odziv domačinov

Čeprav obe opažata, da imamo Slovenci še vedno malce odklonilen odnos do predelanih oblačil iz druge roke, sta veseli, da je odziv domačinov zelo pozitiven: »Ljudje pri nas potrebujejo malo več časa, da se navadijo na kaj novega. Tudi pri projektu izmenjave je moralo miniti nekaj časa, da se je prijel. Prepričani sva, da bodo Reciklarnico radi obiskovali. Na to kaže že dober obisk številnih domačinov, ki radi stopijo v prenovljeni prostor. Nekateri iz firbca, spet drugi pridejo z namenom. Denimo gospe, ki z nami rade delijo tehnike izdelovanja izdelkov iz volne ali prepletanja bombaža.« Rade imajo obiske ljudi, ki jim podarijo še vedno uporabne materiale. »Večini od nas se doma po predalih valjajo reči že več desetletij. Če ljudje ne vedo, kaj z njimi, naj jih prinesejo, z veseljem bomo poiskale nove ideje, se lotile novih tehnik in jih znova uporabile,« je zgovorna Špela, ki dodaja, da so pred kratkim zbirale stare slušalke. »Na facebook strani smo objavile sporočilo, da iščemo odslužene slušalke, in nemalo ljudi je pobrskalo po predalih in nam jih prineslo. Vesele smo takšnih odzivov!«

Izdelki ročnih ustvarjalcev

Ljudje lahko izdelke po zelo dostopnih cenah tudi kupijo. »V vsak ročni izdelek je vloženega veliko truda in dela, zato smo ga opremile tudi z listkom, na katerem so napisani materiali in število ur, ki smo jih porabile za izdelavo,« razloži Veronika. Špela pravi, da si želijo sodelovati tudi z drugimi ljudmi, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo. »Odprte smo za izdelke drugih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki jim bomo rade volje odstopile prostor na kateri od poličk. Rade bi namreč razširile ponudbo. Pred kratkim smo tako začele sodelovati z gospo, ki iz volne izdeluje blazine in žogice za mucke. Pri nas pa je mogoče kupiti tudi kuverte, ki jih iz koledarjev izdeluje ena od gospa.«

Svetla prihodnost

Enaintridesetletna Veronika in leto dni mlajša Špela, ki ne najdeta službe v svojem poklicu – prva je FDV-jevka, druga socialna delavka, sta se odločili, da prihodnost vzameta v svoje roke. »Pred tremi leti sem diplomirala, a nisem našla službe. Pošiljala sem prošnje na vse konce, še za čistilko me niso vzeli. Časi so težki in mladega človeka nihče ne pričaka odprtih rok s službo,« pove Špela, Veronika pa optimistično nadaljuje: »S takšnim projektom, kot je naš, si človek zaposli možgane in čas mu hitreje mine. Čeprav se zdi, da so razmere za mlade črne, sem prepričana, da so na mikroravni spremembe mogoče. Ljudje si moramo pomagati in se povezovati, le tako lahko spremenimo svojo prihodnost.«