Psi in petarde - in napake lastnikov

Kužka moramo pustiti pri miru, drugače misli, da se pravilno odziva na pokanje.

Objavljeno
14. december 2013 22.19
Milka Bizovičar, Nedelo
Milka Bizovičar, Nedelo
Medtem ko so – vsaj za večino ljudi – božično-novoletni prazniki povezani s prijetnimi občutki, pri živalih ni tako. Mnogi lastniki se bodo v prihajajočih dneh ukvarjali s tem, kako pomiriti svojega domačega ljubljenčka, ki mu pokanje petard pride tako do živega, da postanejo prazniki prej napor kot kaj drugega.

»Za praznike bom morala biti doma, saj se našemu psu popolnoma zmeša, če poči petarda; enako kot takrat, kadar grmi. Če je nekdo ob njem, ga pokanje ne moti. Ko pa je bil sam, je razgrizel celo svojo leseno hiško, tako da je ostala brez ene stranice. Če bi še tako rada kam odšla, moram biti za praz­nike pri njem,« pripoveduje Darja in pravi, da je ta pasji strah čedalje večji. Nekaj časa je bilo za kužka dovolj že, če je bil med grmenjem ali pokanjem petard v hiši, garaži. Zdaj se tudi tam več ne umiri, uničuje vse, kar mu pride pod zobe – pa čeprav je to blatnik na avtu.

Res ne gre brez petard?

David Pogačnik iz podjetja Alfakan, kjer se med drugim ukvarjajo z vzgojo in prevzgojo psov, pravi, da je kakih 30 odstotkov strahu pri živali prirojenega, večina pa je pridobljenega. Težava je, da domače ljubljenčke počlovečujemo, zaradi česar se lahko razvije strah. Na primer, njihovo naravno okolje ni stanovanje in zato imajo psi, ki so vajeni biti zunaj, vsaj ob grmenju prednost pred onimi, ki živijo v stanovanju oziroma hiši. Tako kot človek se tudi žival ustraši, če nekaj poči, pa ne ve, zakaj se je to zgodilo in od kod prihaja. Pogačnik pojas­njuje: »Pes, ki biva zunaj, nevihto najprej zavoha, nato vidi, ko se zabliska, šele nato zgrmi. Tisti, ki so v stanovanju, samo slišijo grom. Psi so se skozi zgodovino navadili in se prilagodili na naravne pojave, kot so nevihte, če bivajo z nami v stanovan­ju, pa je drugače.«

Drug problem so petarde, ki bodo v teh dneh pri živalih in tudi ljudeh, predvsem starejših in otrocih, povzročile veliko stresa. Če bi ljudje vedeli, kakšna huda čustvena stanja povzročajo pri živalih ti nenadni močni poki, za katere ne vedo niti, od kod prihajajo, petard verjetno ne bi metali, razmišlja Pogačnik.

»Težava je tudi, da lastniki svoje ljubljenčke potrjujejo v tem strahu,« pravi Pogačnik. Takoj ko kuža pokaže strah, mu lastnik dobronamerno začne prigovarjati in ga miriti, da ni to nič hudega, da bo minilo, da je le novo leto. A žival ga ne razume, saj se sama pogovarja s telesno mimiko. »Če nekomu v francoščini želiš dopovedati, da je zunaj lepo vreme, te ne bo razumel, če ne zna tega jezika, tudi če se postaviš na glavo,« primerja sogovornik. Torej, takoj ko psu začnemo prigovarjati, ga božamo in tolažimo, misli, da je prav, kar dela, in potem se tako obnaša tudi ob naslednjem poku, pojasnjuje Pogačnik. Z takšnim prigovarjanjem ga samo potrjujemo v njegovih dejanjih, strah pa ga ni zato nič manj.

Poskrbimo, da bodo varni

»Edini uporaben nasvet, ki ga v teh dneh lahko dam lastnikom psov, je, da jih ob pokih pustijo pri miru. To je edini način, da jim sporočimo, da ni nič hudega. Tiste, ki nameravajo petarde metati, pa pozivam, naj razmislijo, ali je to nujno,« pravi sogovornik in poudari, da pa moramo poskrbeti za varnost kužkov. Nekatere je tako strah, da niti ne gledajo, kam tečejo ali skočijo, zato lastnikom svetuje, da pse, ki jih imajo zunaj, med prazniki privežejo. Tistim, ki živijo v stanovanju, pa naj omejijo prostor in umaknejo stvari, zaradi katerih bi se lahko zgodila nesreča.

Prevzgoja psa, ki ga je strah petard, je sicer mogoča, je pa dolgotrajna in ni nujno, da bo uspešna, pravi Pogačnik, prepričan, da bi v resnici morali prevzgojiti ljudi – da ne bi metali petard in da bi lastniki pasji strah ignorirali, ne pa ga spodbujali. Kot dodaja sogovornik: »Iz pasjega strahu se pogosto razvije izsiljevanje. V vsem dogajanju okrog novega leta je deset odstotkov strahu in 90 odstotkov izsiljevanja, češ moram malo zacviliti in potem mi odprejo vrata in sem lahko na kavču.«

Kadar je strah pri psu zelo močan, je vseeno treba poiskati pomoč veterinarja, ki bo predpisal pomirjevala. V Veterinarstvu Trstenjak - Zajc poudarjajo, da je kužke deloma mogoče natrenirati, da se ne splašijo, ko slišijo poke in grmenje. Za pomirjevala pa pravijo, da na splošno sintetična zagotovo delujejo, odmerke pa je treba prilagoditi vsakemu psu posebej. Zdaj so priljubljena baldrijanova pomirjevala, s katerimi imajo lastniki različne izkušnje – pri nekaterih kužkih se obnesejo, pri drugih ne. Sintetično zdravilo psu damo, ko opazimo znake strahu, ko postane nemiren, se trese, skriva ...