Odkar je konec junija Egipt dobil prvega demokratično izvoljenega predsednika
Mohameda Mursija, je napetost na trgu Tahrir v Kairu popustila in čutiti je bilo optimizem. Vmes so se razmere sicer spet zaostrile, saj je predsednik brezkompromisno obračunal z generali. A novi voditelj je ljudstvu že takoj na začetku obljubil spoštovanje človekovih pravic in obnovo države, še posebno urejanje kaotičnega prometa, ki hromi 25-milijonsko prestolnico.
No, da bi se življenje Egipčanov čez noč obrnilo na bolje ali da bi se ženske po revoluciji začele odkrivati, ni nihče zares pričakoval. Življenjski standard se je po padcu diktatorja Mubaraka, ki je državi vladal 30 let, hitro zniževal, samo lani se je pritok kapitala zmanjšal za skoraj 90 odstotkov. Turistične dejavnosti, ki je hrbtenica egiptovskega gospodarstva, je bilo lani za 30 odstotkov manj, letos gre spet na bolje. A Egipčani lahko o obisku, kakršen je bil pred revolucijo na trgu Tahrir, le sanjajo.
Pogosto je slišati, da turiste odganjajo televizijske postaje, ki še vedno senzacionalistično poročajo o nevarnostih, ki da grozijo v državi, ki ni več nesporna voditeljica arabskega sveta. Pogosto pa pozabljajo, da je za slabši obisk kriva razdeljena in izmučena družba, ki poskuša s tistimi, ki vendarle zaidejo k njim, skleniti nepošten posel, začenši s tistim na ulici. Številne trgovine tako samevajo.
Samo ne Dancev in Norvežanov!
V Egiptu se je leta 2005 začel bojkot danskih izdelkov, saj so Danci prvi objavili sporne karikature, ki so jih pozneje povzeli še nekateri tuji časopisi, in s tem izzvali jezo muslimanov. Vse do danes jim Egipčani ne morejo odpustiti najspornejše – preroka Mohameda z bombo v turbanu, saj ga je v islamu prepovedano upodabljati, kaj šele z bombo. Nad odzivom muslimanskih držav, ki so »oskrunile« tri danska veleposlaništva in predstavništva (v protestih zaradi karikatur pa je bilo ubitih najmanj 50 ljudi), Skandinavci zamahnejo z roko, češ saj ne znajo prepoznati in spoštovati načel, na katerih temelji danska demokracija. In medtem ko karikaturista Kurta Westergaarda na Zahodu kujejo v zvezde, mu zaradi karikatur celo podelijo nagrado za svobodo govora, se Ahmed in na tisoče njegovih soimenjakov zmrdujejo, vsakič ko zagledajo kakega svetlolasca. »Dejniš not gut pipl,« pritajeno zamomlja zbeganemu Slovencu, ki uživa v njegovem presladkem čaju. In tako vsakič, ko v njegovo trgovino s spominki zaide visokorasel arijec.
Po revoluciji raje s Kitajsko
Še pred nekaj leti so bile egipčanske tržnice opomin, kaj vse smo izgubili v bitki s časom; ljubezen in spoštovanje ročnega dela in spretnosti, ki že stoletja prehajajo iz roda v rod. Rokodelci so v nekaterih dejavnostih dosegali umetniško raven, zdaj pa njihovo delo počasi, a vztrajno izgublja vrednost in se umika uvoženemu blagu. Zdi se, da je trgovina v Egiptu v prednosti v tekmi z rokodelci, ki so klonili pred dobrinami z Vzhoda, saj je tamkajšnja neizmerna delovna sila cenejša in predvsem učinkovitejša. A zahvaljujoč Nilu ima Egipt vseeno nekaj avtentičnih rokodelcev, denimo izdelovalce papirusa iz rastline enakega imena, ki uspeva na močvirnatih tleh najdaljše reke na svetu. Enake dele narezanega papirusa polagajo drugega poleg drugega, nato jih obtežijo, da iz njih izteka lepljiva tekočina. A tudi to ni več nekaj, kar bi počeli zgolj v Egiptu, in sploščenega bananinega olupka s cenenimi potiski številni niti ne ločijo od pravega papirusa.
Vljudno rokovanje, močan stisk roke in odločen, neposreden pogled v oči, to je nekaj, iz česar je mogoče stkati trdno prijateljstvo. Seveda mora obstajati želja, navdušenje nad njihovim načinom življenja, tudi čas je pomemben dejavnik v tej enačbi. In čeravno se zdi, da nikoli ne bomo prišli do njenega rezultata – zmota ni bila nikoli večja. Drži, darila je pametno sprejemati ali podarjati z desno roko, podplate zakriti in ne prekrižati nog, a odpuščanje je ena temeljnih vrlin, ki jih uči islam in naj bi v prihodnjih letih v Egiptu doživela preporod. Toda precej tesni izidi volitev in zadnji dogodki so pokazali, kako negotove so v resnici razmere v državi, ki je na razpotju in ne ve prav dobro, kam bi bilo najbolje zaviti.
Tiskane izdaje
