Rumeni cvet z rdečkastimi notami

Mozirje − Pred petintridesetimi leti se je začelo sodelovanje med nizozemskimi vrtnarji in mozirskimi turističnimi delavci z Ivanom Zupanom in Jožetom Skornškom na čelu. Jeseni leta 1977 so Nizozemci Mozirju podarili sto tisoč čebulic in leto pozneje je prvič, ob uradnem odprtju, v Mozirskem gaju zacvetelo prav toliko tulipanov.

Odtlej so tulipani zaščitni znak spomladanske razstave, ki jo bodo uradno zaprli danes, čeprav bo v cvetju ostalo še kar nekaj zasaditev. Najdlje morda najbolj zanimiva in pozna sorta posebnega tulipana 'Mozirski gaj', ki so ga na Nizozemskem križali prav za slovenske prijatelje.

»Zdaj imamo posajenih že dvesto tisoč čebulic tulipanov, vsakič pa iz Nizozemske naročimo nove. Pri nas nimajo časa v zemlji dozoreti za naslednje leto, saj moramo takoj po spomladanski razstavi pripravljati tisto, ki jo imamo poleti,« mi pojasni prijazni upokojenec, ki pri vhodu prodaja vstopnice.

Kje je mogoče videti tulipan, poimenovan po Mozirskem gaju? »Pri razglednem stolpu, ravno se je razcvetel,« pove. Tudi svojega tulipana mozirski vrtnarji ne vzgajajo sami. Ko odcveti, čebulice izkopljejo in jih pošljejo v nego in na počitek nazaj na rodno Nizozemsko, jeseni pa dobijo pošiljko vrnjeno. Prvič so to sorto v Mozirju pokazali pred petimi leti, a začelo se je precej bolj suhoparno in dolgotrajno. Tulipan z oznako 9589-185-4 je bil zasnovan že leta 1995 in je rezultat dela žlahtnitelja Mellema. Je križanec med sortama 'White Triumphator' in 'West Point'. Sodi v skupino tulipanov triumph in cveti konec aprila in v začetku maja. Zaradi redke rumene barve cveta z rahlimi rdečkastimi notami in dolge obstojnosti cvetov je poseben vrtni tulipan, ki je zelo primeren za sajenje na grede.

Popačeni turban

Kakor je znano, so tulipane, kakršne poznamo še danes, v Evropo iz Perzije in Turčije prinesli šele v 16. stoletju, za njihovo ime pa so Evropejci pomotoma izbrali popačenko za turški turban, ker so imeli Turki navado tulipane nositi zataknjene za pokrivalo. Sprva so hoteli v Evropi čebulice uporabljati za hrano, a nad njimi niso bili najbolj navdušeni, zato pa toliko bolj nad lepoto cvetov. Ker so tulipani najprej in najbolj priljubljeni postali na Nizozemskem, tudi kot vir dobrega zaslužka s prekupčevanjem, sta se prav tam gojenje čebulic za prodajo in tudi vzgoja novih sort s stoletji razvila v za državo in prebivalce pomembno gospodarsko panogo.

Na slovenskih vrtovih rastejo tako divji tulipani, ki so v bistvu starejše sorte, kot vzgojeni. Čeprav bi morda mislili, da je vzgojenih sort več, jih je samo kakšnih sto.

Že približno dvajset let za mozirski park skrbi Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj, ki mu zdaj predseduje Darko Bele. Mozirskega gaja ni mogoče imeti za pomanjšani Arboretum Volčji Potok, saj v njem ni zasajenih toliko trajnic in eksotičnih rastlin, zato pa so obsežnejše sezonske zasaditve. Spomladanska, ki začenja odcvetati v teh majskih dneh, ni edina. V gaju je ob gredicah postavljenih veliko etnoloških objektov, vse pa oblivata reka Savinja na eni in potok z ribnikom na drugi. Park so leta 1975 zasnovali domačini in Društvo vrtnarjev iz Celje, pomagal pa jim je tudi Arboretum Volčji Potok. Zdaj po svojih močeh v parku in neposredni bližini sodelujejo tudi društva iz širše okolice – ribiči, čebelarji, planinci, ljubitelji ptic in drugi. Pred leti so sem z raznih koncev Zgornje Savinjske doline prenesli kaščo iz leta 1731, preužitkarsko hišo iz leta 1803, mlin na vodo, čebelnjak, kovačijo in eno najstarejših žag venecijank ter nedavno tega najstarejšo mozirsko hišo, v kateri so uredili učilnico za osnovnošolske naravoslovne dneve.

Med letošnjo spomladansko razstavo cvetja in tulipanov so pripravili še več drugih razstav, tudi metuljev. Gaj je odprt vsak dan vse od sredine aprila do sredine oktobra. Zdaj se počasi že začenjajo priprave na poletno mednarodno razstavo cvetja in jesensko razstavo buč in jesenskega sadja. Seveda zgolj mozirski turistični delavci in vrtnarji vsega, kar je v parku na ogled, ne bi zmogli brez dolgoletnega sodelovanja z Društvom vrtnarjev Slovenije. Prav člani društva so poskrbeli tudi za letošnje spomladanske zasaditve.