Tiskane izdaje
Prav dogodivščine Toma Cruisa so vzrok, da se to poletje o scientologiji govori še precej več kot ponavadi. Seveda predvsem zaradi konca njegovega tretjega zakona.
Konec superpara
Nobeno presenečenje ni, da je konec zakona med 50-letnim Tomom Cruisom in 33-letno Katie Holmes vzbudil takšno pozornost. Bila sta eden najbolj znanih parov v največji svetovni tovarni sanj, Hollywoodu. Glavna zvezda zvezdniškega para je bila njegova močnejša polovica, verjetno največji filmski zvezdnik zadnjih treh desetletij in pol, odkar je, skupaj z Mattom Dillonom, Ralphom Macchiom, Patrickom Swayzejem, Robom Loweom, Emiliom Estevezom in Diano Lane, leta 1983 poletel v kultnem filmu Outsiders legendarnega režiserja Francisa Forda Coppole. Filmski Olimp je Cruise zasedel tri leta pozneje z letalsko akcijo Top Gun, zaradi katere so vsi fantje nosili raybanke in hoteli postati piloti.
Mali mož pa pozornosti ni pritegnil samo s statusom ene največjih zvezd v zgodovini filma in tremi ženami, vsemi precej višjimi od njega, ampak tudi s svojo vero. Včasih je bil predan katolik, potem pa ga je prva žena Mimi Rogers konec 80. let vpeljala v novodobno religijo scientologijo. S pomočjo naukov takrat že pokojnega ustanovitelja L. Rona Hubbarda se je menda rešil disleksije. To pomeni, da Cruise tudi takrat, ko je bil že superzvezdnik, ni mogel brati ali pa je bral z velikimi težavami. Vse skupaj je sicer precej nenavadno, saj ni jasno, kako se je naučil besedila, ki ga je moral govoriti v filmih.
Kakorkoli, Cruise je v 90. letih prejšnjega stoletja postal goreč in najbolj znan scientolog, čeprav v tej verski skupnosti ne manjka drugih znanih obrazov. Med njimi so recimo tudi filmski zvezdnik John Travolta, igralke Kirstie Alley, Jenna Elfman in Juliette Lewis ter žena in hčerka pokojnega kralja rock'n'rolla Elvisa Presleyja Priscilla Presley in Lisa Marie Presley. Cruise je menda zdaj za Davidom Miscavigeem – ta je bil njegova priča na tretji poroki – celo drugi človek scientološke cerkve. S prihodom slavnih so meso postale Hubbardove besede, da morajo za uspešno širitev nauka v svoje vrste pritegniti čim več znanih osebnosti. Največji filmski zvezdnik na svetu je bil seveda sekira v medu.
Med scientologe Cruise menda ni privabil druge žene, avstralske zvezdnice Nicole Kidman, s katero je bil poročen od leta 1990 do 2001 in s katero sta posvojila dva otroka; zdaj sta oba v najstniških letih. Kidmanova trdi, da je katoličanka. Zato pa mu je v veri sledila tretja žena, igralka Katie Holmes. Poročena sta bila od leta 2006 do letošnjega junija in imata hčerko Suri. Rodila se je nekaj mesecev pred uradno in scientološko poroko staršev.
Zvezdniški par do junijskega sporočila, da se ločujeta, ni imel javnosti znanih težav. Menda je bila vzrok ločitve prav hčerka, saj da Holmesova noče, da bi odraščala kot scientologinja; ali je to res, se bo pokazalo kmalu, če bo mama stopila iz scientološke cerkve. Ločitev je sicer potekala ekspresno. Samo deset dni po objavi, da se ločujeta, sta 9. julija že sklenila dogovor. Deklica bo ostala pri materi, denarnih podrobnosti pa niso sporočili. A očitno glede tega ni bilo težav, saj sta Holmesova in Cruise pred poroko podpisala zelo natančno predporočno pogodbo.
Začetki
Ustanovitelj L. Ron Hubbard je o scientologiji dejal, da teži k civilizaciji brez norosti, kriminala in vojn, k civilizaciji, v kateri sposobni lahko uspejo, v kateri imajo pošteni ljudje pravice in v kateri se človek lahko povzpne na višje ravni. Velja za eno najbolj kontroverznih verskih gibanj 20. stoletja, pogosto jo celo opisujejo kot kult, ki finančno goljufa in izkorišča svoje člane. Hubbard, sicer pisec znanstvenofantastičnih romanov, jo je razvil iz dianetike. Gre za nekakšno znanost o tem, kaj skriva človekov um. Dianetika uporablja svetovalno tehniko, imenovano avditing, s katero avditorji pomagajo posamezniku pri razčiščevanju in prebolevanju življenjskih travm. Prvotno je bila ta tehnika mišljena kot nova oblika psihoterapije, brez misli o nastanku nove vere.
A Hubbard v edinem posnetem intervjuju z naslovom Uvod v scientologijo, ki si ga je mogoče ogledati tudi na portalu youtube, govori o tem, da scientologije ne gre povezovati s psihoanalizo: »Ne povezujte scientologije s tem,« je dejal Hubbard, »Psihoanalitiki se z posameznikom ukvarjajo leta, samo zato, da mu na koncu niti ne pomagajo, potem pa mu zaračunajo na desettisoče dolarjev. Psihiatrija je za nevrotike in nore ljudi. Scientologija pa je za tiste, ki v življenju znajo funkcionirati. Ko takšnega človeka postaviš v položaj, v katerem se lahko s težavami spoprime s močjo lastne inteligence, ugotovi, da lahko reši svoje težave, dela bolje in izboljša svoje življenje. To je vse, kar želimo v scientologiji. Norce in podobne ljudi imajo lahko drugi.«
Scientologija se je razvila iz ugotovitev pri dianetičnem avditingu. Jasno se je pokazalo, da človek ni samo telo, ampak duh, ki naseljuje telo, je pojasnil Samo Janežič, predsednik slovenske Scientološke cerkve. »S tem odkritjem se je stopilo na duhovno področje. Poleg tega se je scientologija z novimi odkritji hitro razvila v filozofsko-religiozni sistem in zato je ne moremo imeti več samo za tehniko, ampak je celovita religija.«
Je scientologija
Statistika števila članov scientološke cerkve se razlikuje glede na to, kdo jo povzema. Leta 2005 je tako scientološka cerkev trdila, da imajo po svetu več kot osem milijonov članov, leta 2007 jih je bilo samo v Združenih državah Amerike menda tri milijone in pol. Nekateri pa pravijo, da je realno število tistih, ki dejansko prakticirajo scientologijo, nekje med 100.000 in 200.000 ljudi, večinoma v ZDA, nekaterih evropskih državah in Avstraliji. V Kanadi, Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji scientologija nima statusa religije. Ravno o tem, ali sploh je religija, se krešejo mnenja že od njenega nastanka.
Predstojnik centra za preučevanje kulture in religije na fakulteti za družbene vede dr. Aleš Debeljak pravi, da za scientologijo, vsaj s strukturnega vidika, ne moremo reči, da ni religija, saj ima vse potrebne elemente: »Ne glede na odnos nekaterih držav do nje – Nemčija jo celo preganja – je vseeno dober primer tega, kako nauk karizmatičnega posameznika postane religija. Kulti so manjše skupine; zberejo se okoli vodje, preroka, če želite. Ko ta umre, ponavadi umre tudi kult. Če jim uspe preživeti, ta kult postane religija. Navsezadnje se je tako začelo krščanstvo – somišljeniki so se zbirali okoli posameznika, imeli so mite in obrede, se pravi vse elemente, ki religijo ločujejo od kulta. Ima jih tudi scientologija. Tudi krščanstvo se je začelo kot odpadniška judovska sekta in v scientologiji se dogaja podobno. Za vsako religijo lahko potem rečete, da pere možgane. O njenih privržencih tako lahko vijemo roke in grbančimo čelo, kolikor želimo, a enako lahko, roko na srce, reagiramo na vsako religijo.«
Malo članov, več uporabnikov storitev
V Sloveniji scientološka cerkev uradno obstaja od leta 1995, ko je bila tudi vpisana v register cerkva in drugih verskih skupnosti. Janežič pravi, da natančnega števila pripadnikov ne pozna; morda jih je že približno dvesto. Po njegovih besedah se »scientologija v Sloveniji za zdaj prakticira v enostavnejših, a kljub temu izredno učinkovitih oblikah. To so osnovni scientološki tečaji in osnovne oblike duhovne terapije, se pravi avditinga«.
Za avditing sta potrebna dva človeka, izurjen avditor ter avditirani. Sedita si nasproti, avditirani pa odgovarja na avditorjeva vprašanja. Ves postopek temelji na pravilni avditorjevi komunikaciji, namen in rezultat pa sta višanje zavesti avditirane osebe, je pojasnil sogovornik. Slovenski scientologi imajo prostore, v katerih se družijo, včasih se dobijo tudi pri kom doma. Janežič pravi, da ima scientolog instinktivno za prijatelja raje scientologa, ker opaža, da »drugi malo zaostajajo za njim, čeprav tega nikoli ne izpostavlja«. Menda zaradi tega, ker se po določeni količini avditinga pri človeku spremeni cela množica »težko opisljivih stvari, ki ga v vseh pogledih dvignejo nad povprečje«.
Formalnega članstva v scientologiji ne poznajo. Po definiciji je scientolog tisti, ki s scientološko tehnologijo pomaga sebi ali drugim. »Scientološko tehnologijo sestavlja tri milijone besed v obliki pisanega gradiva in 3000 predavanj Rona Hubbarda,« je nadalje pojasnil Janežič, »zato je popoln odgovor na to, kaj scientološka tehnologija je, težko podati. Pokriva namreč celotno sfero človekovega delovanja. Z njeno aplikacijo rehabilitiramo kriminalce in narkomane, izvajamo študijsko in administrativno tehnologijo, tehnologijo etike, pomoč pri poškodbah in podobno.« Glede negativnega prizvoka scientologije meni, da je bil ustvarjen načrtno, a da se »njegov odmev vse bolj izgublja, saj resnica o scientologiji postopoma, a nezadržno prihaja na površje«. O tem, zakaj se scientologi pri nas ne želijo izpostavljati, sogovornik pove, da nima takšnega občutka: »Sam lahko ponosno vsakomur povem, da sem scientolog.«
Takoj po nastopu aktualne vlade odstavljeni direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič nam je povedal, da je imel med nekaj več kot dveletnim vodenjem urada s scientologi bolj malo stikov. Z njimi se je srečal leta 2010, ko so morale verske skupnosti v skladu z zakonom o verski svobodi predložiti nekatere dokumente za doregistracijo. Potem jih je decembra 2011 obiskal v šotoru, v katerem so predstavljali svojo vero na Trgu republike v Ljubljani. Nekajkrat se je z njimi srečal tudi na uradu.
Po Guličevem mnenju je scientologov v Sloveniji zelo malo in so poleg tega precej zaprta verska skupnost. »Tako in tako pa sem prepričan, da še dolga leta nobena verska skupnost ne bo imela moči, primerljive z Rimskokatoliško cerkvijo. V dolgoročni perspektivi pa je ne bodo imeli niti katoliki,« je razmišljal Gulič.
S številom pripadnikov verskih skupnosti v Sloveniji je sploh križ. Koliko jih imajo, ni znano, ker jih za registracijo ni treba prešteti. Leta 2007 – v času prve vlade Janeza Janše – sprejeti zakon o verski svobodi je novim verskim skupnostim sicer nalagal, da morajo imeti za registracijo sto članov, vendar to že registriranih skupnosti, med katere spadajo tudi scientologi, ni zadevalo. Ustavno sodišče je to določilo poleti 2010 razveljavilo, saj je po mnenju sodnikov pogoj o sto članih tako zožil človekovo pravico do svobodnega delovanja verskih skupnosti, da je pomenil poseg vanjo. Od takrat sploh ni več pogoja, koliko članov mora imeti skupnost, da se registrira. Teoretično bi torej zadoščala dva; ko se je kot edina po odločitvi ustavnega sodišča registrirala verska skupnost MGVS, je vlogi priložila seznam dvajsetih članov.
Tudi sociolog religije dr. Gregor Lesjak, ki se ukvarja predvsem z novimi religioznimi gibanji, je povedal, da ima scientološka cerkev v Sloveniji bolj malo članov, precej več pa je uporabnikov njenih storitev. Za novodobne iskalce duhovnosti je namreč značilno, da hodijo na seminarje različnih verskih skupnosti in iz teh različnih vplivov ustvarijo lastno duhovnost, kakšni konkretni skupnosti pa se ne priključijo.
Po Lesjakovem mnenju je delovanje scientologov precej neopazno, ker nimajo zelo zagnanega članstva in misionarjev, ki bi hodili od vrat do vrat kot jehovove priče ali mormoni. Poleg tega so v Sloveniji razdeljeni na več vej, ki imajo med seboj menda precej slabe odnose. Uradna, torej registrirana Janežičeva veja iz Kopra, je nastala pod vplivom italijanskih scientologov, druge, predvsem v Ljubljani – te niso registrirane kot verske skupnosti – pa so bolj navezane na bavarske sobrate v veri.
Izobraževanje
»Otroci scientologov se izobražujejo enako kot odrasli,« je povedal Janežič, »z letom primerno scientološko tehnologijo. Applied Scholastics je celovit program z zasebnimi šolami, v katerem otroke učijo po uradnem učnem programu z uporabo Hubbardove študijske tehnologije.« Učni uspeh teh otrok je menda močno nad povprečjem v državnih in drugih zasebnih šolah. V enem od kalifornijskih okrajev so Hubbardovo študijsko tehnologijo uvedli v vse državne šole, je dodal sogovornik.
»S precej dobre volje, odsotnostjo predsodkov in zlobe ter veliko odgovornosti pristojnih bi bilo mogoče kaj takšnega storiti tudi pri nas. Moje mnenje in prepričanje je, da bi Slovenija s tem zamenjala obličje in sčasoma postala najnaprednejša država na svetu,« je sklenil Janežič.
