Tiskane izdaje
Veliko starejših se nostalgično spominja časov sindikalnega turizma, ko je bil dopust na slovenski ali hrvaški obali dostopen tako rekoč vsem, saj ni bilo fabrike, ki ne bi v tem ali onem morskem letovišču imela vsaj ene prikolice. V naši državi je skoraj popolnoma ugasnil po letu 1991, še posebno po divji privatizaciji podjetij in njihovih počitniških kapacitet. A nekaj družb, predvsem velikih, je obdržalo to obliko počitnikovanja, ki je v času gospodarske krize tudi pomemben socialni korektiv.
Ostanimo še nekoliko nostalgični ...
Gregor Jerman, kustos v Muzeju Trbovlje, je lani raziskoval sindikalni turizem po zasavsko. Ugotovil je, da je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja Crikvenica čez poletje postala Zasavje v malem. V tem kraju so imele namreč počitniške kapacitete številne zasavske tovarne (rudnik, cementarna, elektrarna ...). »Tako si lahko poleti v Crikvenici včasih srečal več znancev kot v Trbovljah,« je povedal Gregor Jerman in dodal, da je iz časa sindikalnega turizma veliko anekdot, večinoma povezanih z alkoholom. V domu hrastniških steklarjev v Portorožu, denimo, je 700 gostov v enem samem poletju spilo kar 3800 litrov vina, deset tisoč steklenic piva in 100 litrov žganja.
»Poseben podvig je bila tudi pot na dopust. Avtobus je pobral dopustnike v nočnih urah in jih odpeljal proti končnemu cilju. Vedno ni šlo brez zapletov, saj so se vozila pogosto pokvarila. Največji pečat pa je dopustovanje pustilo na najmlajših, ki so bili fascinirani nad velikostjo morja, saj so mislili, da je to le malo večje od trboveljskega bajerja, ko so okusili, da je slano, pa je sledil še en šok,« je povedal Gregor Jerman.
Sindikalno ni slabo
Kako je s sindikalnim turizmom danes, smo vprašali Karmen Leban, generalno sekretarko Sindikata gostinstva in turizma Slovenije, ki je vzpostavil spletno stran sindikalne počitnice.si, na kateri objavljajo aktualno ponudbo prostih sindikalnih prikolic, apartmajev in drugih počitniških namestitev. »Želeli smo obuditi idejo sindikalnega turizma. Zadovoljni smo z odzivom lastnikov počitniških kapacitet in z obiskom spletne strani, ki se vsak dan veča,« je povedala Karmen Leban. Po njenem prepričanju je malo podjetij, ki jim uspe svoje počitniške enote napolniti samo s svojimi zaposlenimi in že upokojenimi delavci. »Če za kak termin ni interesa, če morda kdo odpove letovanje zadnji hip ... potem je pravi naslov naš portal. Za lastnike, še posebno če so to sindikati, so namreč najdražje prazne počitniške kapacitete,« je pojasnila Lebanova, ki si želi, da bi naša država po vzoru številnih evropskih imela v prihodnje več posluha za sindikalni turizem, ki je zanimiv tudi za upokojence in mlade družine. »Naj navedem samo en primer. Malti je s socialnim turizmom uspelo popolnoma zapolniti hotelske kapacitete aprila in maja, ko zanje sicer sploh ni bilo interesa,« je povedala Karmen Leban in dodala, da je tudi njihov sindikat za svoje člane pred desetimi leti kupil tri apartmaje. »Ni nam žal, ves ta čas jih uspešno polnimo. To je bil pametno naložen denar,« je sklenila Lebanova. Prepričana je, da se besede »sindikalni« neupravičeno drži manjvrednostni prizvok, saj slabih počitniških kapacitet ne more več oddajati nihče, še sindikati ne.
V toplicah je dražje
Mercator, ki razpolaga s 101 počitniško enoto v Sloveniji in na Hrvaškem, vsako leto omogoči letovanje 1650 zaposlenim, predvsem iz maloprodaje, skupaj z družinami pa je to približno šest tisoč ljudi. V Mercatorjevih počitniških kapacitetah lahko letujejo samo zaposleni v Mercatorju s svojimi družinami in upokojenci družbe. Kot so sporočili iz Mercatorja, vlada za letovanje v počitniških enotah veliko zanimanje, saj je cena najema zelo ugodna. Giblje se od 17,50 evra v predsezoni do 60 evrov v toplicah, kjer so vključene tudi vstopnice za kopanje. Da so počitniške enote čim bolj pravično dodeljene, uporabljajo sistem točkovanja. Družba zaposlenim omogoča tudi obročno odplačevanje najema počitniških enot (na tri, šest, devet ali dvanajst obrokov). »Omogočanje letovanja čim več zaposlenim v počitniških objektih podjetja sodi v okvir skrbi za zdravje in dobro počutje zaposlenih,« so sporočili iz Mercatorja.
Zavarovalnica Triglav je še vedno lastnica več počitniških enot ob obali Slovenije in Hrvaške, v planinah in v priljubljenih slovenskih zdraviliščih. Zaposleni v Zavarovalnici in skupini Triglav ter njihovi upokojenci se za letovanje v njih radi odločajo. »Zavedamo se, da je za zdravje, zadovoljstvo in dobro počutje zaposlenih treba skrbeti skozi vse leto, zato jih tudi z drugimi aktivnostmi nenehno spodbujamo k zdravemu načinu življenja in aktivnemu preživljanju prostega časa,« pravijo v Triglavu.
Novomeška Krka ima 50 apartmajev in 200 ležišč v Maredi pri Novigradu, Nerezinah na Lošinju in v Gajcu na otoku Pagu ter devet apartmajev na Gorenjskem (Bohinj in Bohinjska Bistrica) s 40 ležišči. Vsi so obnovljeni in redno vzdrževani. »V naših apartmajih letuje približno 4000 ljudi na leto. Zmogljivosti so po lokacijah različno zasedene: Nerezine 90 dni na leto, Mareda in Gajac 70–80 dni na leto, apartmaji v hribih pa so povprečno polni 120 dni na leto,« so povedali v Krki.
Lekovi zaposleni lahko letujejo na morju, v toplicah in hribih. »Vsaka počitniška enota je opremljena s kakovostno posodo in drugimi pripomočki za gospodinjstvo. Vsako stanovanje ima TV-sprejemnik, internetni priključek, radijski sprejemnik, klimatske naprave ter mikrovalovno pečico. V toplicah je v ceni bivanja vštetih tudi pet vstopnic za kopanje, v enotah na morju pa so letovalcem na voljo brezplačno parkiranje v garažnih hišah in najeta parkirna mesta,« so povedali v Leku, ki ima od zgodnje pomladi do pozne jeseni popolnoma zasedene vse kapacitete.
Telekomu je odzvonilo
V Telekomu Slovenije so zadnja leta večino svojih počitniških enot odprodali, tako da zaposlenim omogočajo le še najem treh apartmajev v Bohinjski Bistrici, Dolenjskih Toplicah in na Kobli. Poleg tega se lahko zaposleni odločijo tudi za dopustovanje v Hotelu Tisa na Pohorju, ki je v lasti Telekoma Slovenije in ki ga sicer vse leto tržijo tudi z drugimi gosti. Cene za najem se, odvisno od sezone, gibljejo od 35 do 53 evrov. Navedene nepremičnine so sicer v postopku prodaje.
Do cenovno ugodnejših počitnic imajo še vedno dostop tudi številni javni uslužbenci. Ministrstvo za obrambo razpolaga s 505 ležišči v Bovcu, na Starem vrhu, Pokljuki, Bledu, v Brežicah, na Debelem rtiču, v Grčicah, Logarski dolini in na Ptuju. Cene letovanj se gibljejo od 16,99 do 42,24 evra. »Cene so sicer nekoliko nižje kakor tržne, vendar je tudi standard v namestitvenih objektih v povprečju nižji. Treba je upoštevati še to, da so objekti namenjeni predvsem obrambnim in zaščitnim potrebam, zato v primeru naravne ali druge nesreče oziroma poslabšanja varnostnih razmer niso več na voljo za počitniško dejavnost (na primer potres v Posočju),« so pojasnili na ministrstvu za obrambo.
Na ministrstvu za notranje zadeve, ki ima na voljo deset počitniških objektov, pa so povedali, da zaposleni kapacitete koristijo v času, ko jih policija ne potrebuje za izvajanje programov rehabilitacije po stresnih situacijah svojih uslužbencev, nastanitev zaposlenih za krajši čas zaradi razporeditve ali za potrebe usposabljanja. Tako ohranjamo in povečujemo vrednost državne lastnine, s čimer se razbremeni tudi državni proračun,« trdijo na ministrstvu za notranje zadeve.
