Pred skokom se je množica dobro razpoloženih zimskih kopalcev družno ogrevala vsaj 20 minut. Seveda so si mnogi nadeli primerne kopalke, že kar značilne sto let stare kostume in najrazličnejšo kopalno opremo – od plavalnih očal do kopalnih kap, ušesnih in nosnih zamaškov ... Domišljije na mladega leta dan ne zmanjka.
Na glavo, na noge, kakorkoli
Kričanju, smejanju, vzklikom zmagoslavju, veselju, evforiji, sproščenosti na portoroški plaži ni bilo konca. Nekateri so skočili na glavo, drugi na noge, tretji na bombico, četrti so raje zlagoma zaplavali s stopnic pomola. Nekateri so morali skoke večkrat ponoviti – v družbi, naprej, nazaj, s pokrčenimi nogami, z elegantno držo ... Morje je vrelo od dobre volje in energičnih odzivov. Na plaži in ob njej se je zbralo več kot 2000 opazovalcev, ki so za vsako ceno hoteli videti pogumneže. Pravzaprav je bila plaža Meduza premajhna za vse. Nino Cokan je pozneje pojasnil, zakaj so letos v zadnjem hipu spet izbrali Meduzo: »Sprva smo dogodek želeli izpeljati na precej večji osrednji plaži Portorož. Toda presenetila nas je izrazita oseka. Ker pa je v morskem dnu precej leščurjev (to je več deset centimetrov visokih in ostrih školjk, ki rastejo navpik, op. p.), smo uvideli, da bi bilo lahko zelo nevarno za kopalce. Morje na koncu pomola pri Meduzi je za spoznanje globlje.« Kljub temu je prišlo na kopno več plavalcev, ki so se prav zaradi nizkega morja porezali ob školjkah ali drugih ostrih predmetih pod vodo. Očitno bodo morali biti prireditelji prihodnje leto bolj pozorni tudi na mogočo ekstremno oseko in ostre predmete.
»Če se midva poleti, ko prideva z Vršiča, kopava v potoku Pišnica, sva se s še večjo lahkoto podala v tri do štiri stopinje toplejše morje,« sta povedala zakonca Anita in Emil Caruso iz Ljubljane, ki sta se za dogodek odločila po tem, ko sta o njem brala v Nedelu. Nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar se je tokrat že tretjič podal na novoletno kopanje. »Enako mrzlo je kot vsako leto. Mogoče kdo pravi, da ni mrzlo, a to ni res,« je bil realist Gantar.
Valter Čefarin iz Nove Gorice, ki ga je bilo pred skokom malo strah, čeprav bo letos srečal Abrahama, je ob vrnitvi na suho rekel: »Od adrenalina mi jemlje sapo.« Za mlado Tijano Kaličanić iz Beograda je bilo plavanje v 12 stopinj toplem morju mala malica: »Že deset let se udeležujem podobnih dogodkov, tudi maratonov, najbolj hladno je bilo v Savi, ki je imela pet stopinj. Tole tukaj je toplo.« Rihard Knez iz Strunjana je zaplaval kljub svojim 84 letom: »Dokler nisem pri 80 letih padel in si polomil nekaj vretenc na hrbtu, nisem plaval. Potem pa so mi zdravniki priporočili ravno plavanje v morju. In to počnem tudi pozimi, če je topel sončen dan,« je povedal Knez in poudaril, da slane vode nikakor ne spere s sladko. Magda Kezunovič, ki je teden prej praznovala 73. rojstni dan, in njeni kolegici Ema Perkovič ter Marinka Kogovšek so povedale, da so se kopale že dan prej. »Vse smo iz Grishinove Šole zdravja. In si nikakor nismo želele blamaže, da si v zadnjem hipu ne bi upale v morje. Hotele smo pač preizkusiti, ali in kako gre ... Nismo imele težav,« je poudarila gospa Kezunovič.
Nino Cokan je uvidel, da bodo navkljub dobri organizaciji prihodnje leto morali poskrbeti za dodatne moči. Poleg pripravljene zdravniške pomoči in dobre postrežbe LifeClassovih gostincev je bilo premalo tistih, ki so vpisovali kandidate za ambasadorje, in premalo tistih, ki so premraženim kopalcem delili čaj. V tistem bi si pač vsak takoj želel več skodelic toplega čaja, kuhanega vina ali česa podobno spodbudnega ...
V novoletnem morju so zaplavali tudi na drugih koncih slovenske obale. Vseeno pa se večini zdi pomembnejše, da si privoščijo osvežitev v družbi ter v soju žarometov in bliskavic, s čimer dobi plavanje v pravem trenutku in na pravi plaži čisto drug pomen.