Skok v zimsko morje: Očiščeni in prekaljeni v novo leto

Vse več turistov v Portorožu pričaka novo leto v kopalkah, letos se jih je kopalo 380.

Objavljeno
04. januar 2014 16.05
Novoletno kopanje v Portorožu 1.1.2014 Portorož Slovenija
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Portorož – »Če lahko zaplavam v zimsko hladnem morju, potem bom v tem letu zmogel še veliko drugih nalog,« si je očitno pri sebi dejal marsikateri od 380 običajnih slovenskih junakov, ki so začeli leto na karseda svež način – s skokom v morje. Pogum so zbrali tudi šolarji nižjih razredov osnovne šole in celo dolgolet­ni upokojenci, kar potrjuje, da je med nami veliko kandidatov za junake.

Ni sicer popolnoma jasno, zakaj postaja plavanje v mrzli vodi tako priljubljen preizkus vitalnosti in pripravljenosti na nove izzive v novem letu. Očitno velja podzavestno prepričanje, da gre za nekakšno očiščenje od starega, slabega in preizkus prekaljenosti za novo. Šport­no društvo Slovenc je na novega leta popoldne na portoroško plažo Meduza privabilo kar 380 junakov. Udeležencem so podelili potrdilo, da so postali ambasadorji slovenskega morja, s čimer so poleg tega, da so si upali plavati v hladni vodi, prevzeli še moralno zavezo, da bodo skrbeli za neokrnjenost, čistočo in promocijo slovenskega morja. Temperature v Portorožu so bile bolj pomladanske, toda na plaži je bilo vseeno približno petkrat več takih, ki so raje ostali v toplih plaščih ali bundah. Zraku so organizatorji, ki jih je zastopal Nino Cokan, triatlonec in direktor prireditve, namerili 13 stopinj Celzija, morje je bilo za stopinjo hladnejše. Na oceanografski postaji Morske biološke postaje so namerili 11,9 stopinje Celzija, na površini in v globini enako.

Pred skokom se je množica dobro razpoloženih zimskih kopalcev družno ogrevala vsaj 20 minut. Seveda so si mnogi nadeli primerne kopalke, že kar značilne sto let stare kostume in najrazličnejšo kopalno opremo – od plavalnih očal do kopalnih kap, ušesnih in nosnih zamaškov ... Domišljije na mladega leta dan ne zmanjka.

Na glavo, na noge, kakorkoli

Kričanju, smejanju, vzklikom zmagoslavju, veselju, evforiji, sproščenosti na portoroški plaži ni bilo konca. Nekateri so skočili na glavo, drugi na noge, tretji na bombico, četrti so raje zlagoma zaplavali s stopnic pomola. Nekateri so morali skoke večkrat ponoviti – v družbi, naprej, nazaj, s pokrčenimi nogami, z elegantno držo ... Morje je vrelo od dobre volje in energičnih odzivov. Na plaži in ob njej se je zbralo več kot 2000 opazovalcev, ki so za vsako ceno hoteli videti pogumneže. Pravzaprav je bila plaža Meduza premajhna za vse. Nino Cokan je pozneje pojasnil, zakaj so letos v zadnjem hipu spet izbrali Meduzo: »Sprva smo dogodek želeli izpeljati na precej večji osrednji plaži Portorož. Toda presenetila nas je izrazita oseka. Ker pa je v morskem dnu precej leščurjev (to je več deset centimetrov visokih in ostrih školjk, ki rastejo navpik, op. p.), smo uvideli, da bi bilo lahko zelo nevarno za kopalce. Morje na koncu pomola pri Meduzi je za spoznanje globlje.« Kljub temu je prišlo na kopno več plavalcev, ki so se prav zaradi nizkega morja porezali ob školjkah ali drugih ostrih predmetih pod vodo. Očitno bodo morali biti prireditelji prihodnje leto bolj pozorni tudi na mogočo ekstremno oseko in ostre predmete.

»Če se midva poleti, ko prideva z Vršiča, kopava v potoku Pišnica, sva se s še večjo lahkoto podala v tri do štiri stopinje toplejše morje,« sta povedala zakonca Anita in Emil Caruso iz Ljubljane, ki sta se za dogodek odločila po tem, ko sta o njem brala v Nedelu. Nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar se je tokrat že tretjič podal na novoletno kopanje. »Enako mrzlo je kot vsako leto. Mogoče kdo pravi, da ni mrzlo, a to ni res,« je bil realist Gantar.

Valter Čefarin iz Nove Gorice, ki ga je bilo pred skokom malo strah, čeprav bo letos srečal Abrahama, je ob vrnitvi na suho rekel: »Od adrenalina mi jemlje sapo.« Za mlado Tijano Kaličanić iz Beograda je bilo plavanje v 12 stopinj toplem morju mala malica: »Že deset let se udeležujem podobnih dogodkov, tudi maratonov, najbolj hladno je bilo v Savi, ki je imela pet stopinj. Tole tukaj je toplo.« Rihard Knez iz Strun­jana je zaplaval kljub svojim 84 letom: »Dokler nisem pri 80 letih padel in si polomil nekaj vretenc na hrbtu, nisem plaval. Potem pa so mi zdravniki priporočili ravno plavanje v morju. In to počnem tudi pozimi, če je topel sončen dan,« je povedal Knez in poudaril, da slane vode nikakor ne spere s sladko. Magda Kezunovič, ki je teden prej praznovala 73. rojstni dan, in njeni kolegici Ema Perkovič ter Marinka Kogovšek so povedale, da so se kopale že dan prej. »Vse smo iz Grishinove Šole zdravja. In si nikakor nismo želele blamaže, da si v zadnjem hipu ne bi upale v morje. Hotele smo pač preizkusiti, ali in kako gre ... Nismo imele težav,« je poudarila gospa Kezunovič.

Nino Cokan je uvidel, da bodo navkljub dobri organizaciji prihodnje leto morali poskrbeti za dodat­ne moči. Poleg pripravljene zdravniške pomoči in dobre postrežbe LifeClassovih gostincev je bilo premalo tistih, ki so vpisovali kandidate za ambasadorje, in premalo tistih, ki so premraženim kopalcem delili čaj. V tistem bi si pač vsak takoj želel več skodelic toplega čaja, kuhanega vina ali česa podobno spodbudnega ...

V novoletnem morju so zaplavali tudi na drugih koncih slovenske obale. Vseeno pa se večini zdi pomembnejše, da si privoščijo osvežitev v družbi ter v soju žarometov in bliskavic, s čimer dobi plavanje v pravem trenutku in na pravi plaži čisto drug pomen.