Tiskane izdaje
Mačja samica je organizem, biološko neverjetno podmazan za hitro nadaljevanje vrste, saj lahko v idealnih razmerah skoti tudi tri legla na leto, njeni mladiči pa lahko spolno dozorijo že pri četrtem ali petem mesecu starosti. Večina mačk sicer doseže spolno zrelost med šestim in osmim mesecem. Sezona parjenja traja vse od zgodnje pomladi do pozne jeseni.
Gonitev lahko pri naši mački opazimo zaradi povečane glasnosti in spremenjenega obnašanja – nehala se bo igrati, obsesivno se bo čistila, zelo verjetno bo tudi zavračala hrano, postala nemirna in begosumna, kar bo trajalo do sedem dni in se bo, če ne bo oploditve, ponovilo v razmiku od nekaj tednov do nekaj mesecev.
Neželena mačja legla je mogoče preprečiti na dva načina, z osamitvijo, kar v praksi pomeni za mačko dosledno notranje bivanje, pri čemer smo v času gonitve še posebno pozorni, da ji preprečimo pobeg, ali s sterilizacijo, pri kateri mački v anesteziji operativno odstranijo oba jajčnika, v izjemnih primerih pa celotna rodila. O postopku posega in priporočilih za oskrbo živali pred njim in po njem smo govorili z veterinarji.
»Bivanje steriliziranih in kastriranih živali je bolj prijetno,« poudari veterinarka Helena Grah z Veterine MH, kjer so samo lani opravili skoraj dva tisoč sterilizacij in kastracij. Spolni ciklus, razloži, namreč vpliva tudi na obnašanje živali, ki postanejo v času gonitve izrazito glasne, nemirne, zavračajo hrano in markirajo. V prid sterilizaciji in kastraciji po njenem mnenju govorijo tudi zdravstveni razlogi, saj se s sterilizacijo pred prvo gonitvijo zmanjša tveganje za razvoj raka na jajčnikih, maternici in mlečnih žlezah, pri steriliziranih mačkah se ne razvije gnojno vnetje maternice, prav tako je pri kastriranih samcih manj pogost rak na prostati in modih.
Za mlajše je lažje
Čeprav je sterilizacijo in kastracijo mogoče opraviti že zelo zgodaj, od sedmega tedna starosti naprej, večina lastnikov mačk še vedno čaka vsaj do šestega meseca starosti, nekateri pa tako dolgo, dokler mačke ne razvijejo neželenih spolnih vedenj. »Pri nas posege opravljamo od desetega tedna naprej oziroma od takrat, ko žival doseže kilogram teže,« pojasni veterinarka Helena Grah.
Priporočila veterinarjev glede starosti pri posegu so sicer različna, v praksi pa zgodnje posege opravljajo predvsem na mladičih v oskrbi zavetišč in živalovarstvenih organizacij, ki so pri dvanajstih tednih polno veterinarsko oskrbljeni pripravljeni za odhod v nove domove.
V ljubljanskem zavetišču tako zgodnje sterilizacije in kastracije opravljajo že od leta 2007. »Posege izvajamo okoli devetega tedna starosti, smo se pa zanj odločili tudi že pri sedem tednov starih mladičih. Doslej v zavetišču še nismo prejeli informacije, da bi zaradi tega katerakoli žival imela težave,« pove veterinar in vodja zavetišča Marko Oman. Čeprav strokovna literatura navaja, da zgodnji posegi na mačkah ne puščajo nobenih posledic, po drugi strani dr. Janoš Butinar iz Bolnice za živali Postojna ne vidi prednosti tako zgodnjih posegov pri lastniških mačkah, zato jih pri njih večinoma opravljajo pri petih, šestih mesecih starosti, poudari pa, da je to dobro narediti, preden se razvije neželeno vedenje, povezano s spolno zrelostjo, kot je na primer markiranje samcev.
Poseg mora biti varen
»Varne operacije brez varne anestezije ni,« poudarja Butinar in razloži, da je anestezijo vedno treba prilagoditi starosti in zdravstvenemu stanju živali, izvesti pa jo mora veterinar, ki je tega vešč. Žival mora biti pred posegom tešča, načeloma ne sme užiti hrane od šest do dvanajst ur pred posegom, mlajša ko je, krajši mora biti post, vodo pa ima lahko na voljo do odhoda k veterinarju.
Žival lahko po posegu odpeljemo v domačo oskrbo, ko je budna in orientirana. »Nikakor se ne sme živali poslati domov v polspečem stanju, sedirane ali neorientirane. Doma jo moramo namestiti na primerno toplem mestu, njeno gibanje naj bo omejeno, da ne uide, običajno zdravil po posegu ni treba dajati, hrano in vodo pa ji lahko ponudimo še isti večer,« primerno pooperativno oskrbo povzame Butinar.
»Rez pri samici je dolg centimeter, centimeter in pol,« sam operativni poseg opiše Helena Grah. Na Veterini MH uporabljajo šivalni material, ki je samorazgradljiv, zato odstranjevanje šivov ni potrebno, prav tako so šivi intradermalni, skriti pod kožo, zato jih mačka ne more potrgati. Po posegu zašito rano zaščitijo s posebnim sprejem, ki ustvari mikrofilm in skrbi, da ostane suha, ovojev in zaščitnih ovratnikov, ki bi onemogočale lizanje, pa mačke po izkušnjah Grahove večinoma ne potrebujejo. Pri vprašanju o mogočih zapletih navede, da bi lahko imela žival reakcijo na šivalni material in bi se rana pozneje vnela in odprla, v majhnem odstotku so mogoči tudi zapleti pri anesteziji, vendar se vse našteto zgodi zelo redko.
Gonitev in brejost
Samice v fazi gonitve veterinarji ponavadi sterilizirajo in ne čakajo, da se cikel konča, saj lastniki težko zagotovijo, da se mačka ne bo obrejila, vendar je operativni poseg bolj zahteven. »V času gonitve so rodila bolj prekrvljena, žile so večje, ni pa to razlog, da bi poseg odložili,« pojasni Helena Grah. Zaradi potrebe po podvezovanju žil je poseg daljši, za žival pa bolj naporen zaradi samega trajanja anestezije in sočasne hormonske aktivnosti organizma.
Sterilizacija je mogoča tudi v začetku brejosti. »Če je mačka nizko breja, do tri tedne, lahko odstranimo samo jajčnika, kar pripelje do spontanega splava,« pojasni Butinar. V poznejših fazah brejosti je poseg zahtevnejši, saj je treba odstraniti celotna rodila, tudi maternico. »Bolje je, da mačko, sploh prostoživečo, steriliziramo in odstranimo maternico z zarodki, kot da skoti neželene mladiče,« poudari. Maternico odstranijo tudi pri tistih sterilizacijah, ki so posledica gnojnega vnetja maternice. Ta zdravstveni zaplet nastane zaradi hormonskega neravnovesja in se kaže predvsem kot nenadno slabo počutje živali, občasno pa se pojavi tudi izcedek iz nožnice.
Kaj pa samci?
»Opažam, da lastniki večinoma pripeljejo na poseg samice. Za samčka se jim kastracija ne zdi toliko pomembna, saj ne bodo imeli težav z mladiči, pozabljajo pa na spolno prenosljive bolezni, kot sta FAIDS in levkoza, ter na poškodbe, ki so posledica medparitvenih pretepov,« opozori Grahova. S pravočasno kastracijo omilimo tudi teritorialno vedenje samcev in preprečimo neprijetno markiranje.
Spolno vedenje mačk je povezano z veliko agresije med samci, ki se spopadajo za gonečo se samico, prav tako so mogoče poškodbe in prenos spolno prenosljivih bolezni med samim parjenjem, saj je to zaradi anatomije mačjega penisa, ki ima koničaste izrastke, s katerimi se po parjenju spodbudi ovulacija pri samici, precej grobo. Pri mačkah se jajčeca namreč ne sprostijo na začetku gonitve, temveč šele po parjenju z enim ali več samci, s čimer lahko pojasnimo nenavadno barvitost in raznolikost mladičev v enem samem leglu, ki se skotijo malo več kot dva meseca po uspešni oploditvi. Preprečevanje prenosa neozdravljivih mačjih bolezni je tako še en razlog več, da poskrbimo za sterilizacijo ali kastracijo svoje živali, preden ta spolno dozori.
