Tiskane izdaje
Kako dolgo že obstaja skupina Jazzva?
Jazzva je na svoji prvi vaji zbrala jeseni leta 2005, od ustanovnih članov je z nami le še bas, sedanja zasedba pa skupaj poje od letošnjega aprila.
Od kdaj ste vi umetniški vodja in kdo so vse člani?
Kot pevka sem se skupini pridružila v začetku leta 2009, vendar se je kmalu pokazalo, da imam na vajah veliko preveč za povedati, zato so me drugi člani po dobrem mesecu vprašali, ali bi prevzela vodenje skupine. Zdaj bodo torej kmalu minila štiri leta, odkar sem umetniški vodja Jazzve. Skupino sestavljamo Maša Simčič (sopran), Jasmina Kljajić (mezzosopran), Jasna Žitnik (mezzosopran), Anja Hrastovšek (alt), Jon Leskovec (tenor), Klemen Dovjak (bariton), Andrej Perdih (bas) in Tadej Pasar (beatbox), ne smem pa pozabiti na Ireno Hozjan, ki je zdaj na porodniškem dopustu.
Je a cappella zgolj petje brez inštrumentalne spremljave ali je kaj več?
A cappella kot zvrst pomeni predvsem to. Petje brez inštrumentov. Čista vokalna glasba. Obstaja seveda veliko različnih načinov, kako se je skupine lotevamo. Zvrsti znotraj a cappelle je veliko, zadnje čase je najbolj priljubljen vocal play, to je posnemanje inštrumentov z glasovi, največ sodobnih a cappella zasedb poleg pevcev vključuje tudi beatboxerja, ki skrbi za ritem in z glasom nadomešča tolkala.
Je morebiti povečano zanimanje za to petje pri nas pripomoglo k izjemnemu uspehu zasedbe Perpetuum Jazzile?
Najbrž je bila popularizacija a cappella glasbe v svetu odlična odskočna deska za mednarodno uveljavitev Perpetuum Jazzile, hkrati pa je v Sloveniji Perpetuum Jazzile gotovo najboljši promotor vokalne glasbe. Seveda so za večje zanimanje javnosti za to glasbo v preteklih letih poskrbele tudi skupine, ki so sodelovale na televizijskih tekmovanjih Slovenija ima talent in X Factor.
Koliko je v Sloveniji razvita a cappella scena?
Slovenska a cappella je v zadnjih letih doživela velik razmah. Oblikujejo se nove kakovostne skupine, tiste starejše pa se izredno razvijamo in vsi se v kakovosti počasi postavljamo ob bok tudi tujim, mednarodno uveljavljenim. Če bomo šli po tej poti, bo čez nekaj let po mojem mnenju slovenska a cappella zvrst petja skoraj tako bogata in kakovostna, kot je naša zborovska ustvarjalnost.
Kako oblikujete svoj repertoar in kaj obsega?
Včasih se mi zdi, da se repertoar oblikuje kar sam. Glasba me nagovarja povsod in pogosto se mi zgodi, da ko slišim pesem, kar vem, da se je moramo lotiti. Seveda večinoma vprašam za mnenje tudi člane skupine, včasih pa prinesem kak aranžma na vajo kot presenečenje. Zadnja leta v aranžiranju zelo uživam, in kot kaže, mi gredo vokalne priredbe kar dobro od rok. Zadnji dve leti smo na festivalu Sredi zvezd v Žalcu zmagali in poleg tega prejeli še nagrado za najboljši avtorski aranžma. Pesmi, ki so na čakalni listi za priredbe, je vedno več, posegam po zelo različnih zvrsteh. Naš repertoar obsega od priredb pop glasbe, rocka, jazza do slovenskih popevk, včasih posežemo tudi po zborovski literaturi; navsezadnje smo vsi glasbeno odraščali v klasičnih zborih. Se pravi, v naši glasbi vsak poslušalec najde kaj zase.
Prirejate svoj letni koncert, na katerem predstavite novosti, ki ste jih pripravili v zadnjem letu.
Letni koncert je ena redkih priložnosti, ko lahko v Ljubljani predstavimo prerez svojega dela celotne sezone. Ker smo od lanskega koncerta kar precej osvežili zasedbo, se poslušalcem obeta veliko novega; drugačen zvok, stare pesmi v novi preobleki, predvsem pa veliko novih pesmi, ki jih ljubljanskemu občinstvu še nismo predstavili.
Kdo bo nastopil na letošnji Popjazzijadi in kdaj bo?
Popjazziada je festival, na katerem nastopajo manjše zasedbe, ki izvajajo vokalno glasbo zvrsti pop, jazz, rock ... čisto brez inštrumentov, samo z lastnimi glasovi. Letos bo nastopilo osem skupin iz vse Slovenije, poleg Jazzve še skupine Pushluschtae, A-Kamela, Sonus, Cantemus, Male malice, A Kind of Art in Bassless. Koncert bo 9. oktobra ob 19.30, prav tako v dvorani Antonovega doma v Ljubljani. Nekaj dni pred tem, v soboto, 5. oktobra, pa bo v istih prostorih delavnica za vokalne skupine in posameznike, ki želijo nadgraditi svoje znanje in izkušnje pri petju v vokalni skupini ali samostojno.
Sodelovali ste na že kar nekaj mednarodnih tekmovanjih in različnih delavnicah. Kako je razvit ta pevski slog po svetu?
V zadnjih dveh sezonah smo začeli obiskovati tudi festivale v tujini in tako spoznali ter sodelovali z največjimi imeni a cappelle – s pevci skupin Real Group in King's Singers. Zelo smo ponosni na udeležbo na dveh pomembnih evropskih festivalih, VokalTotal v Gradcu in A Cappella Festival v Leipzigu. Na slednjega je bilo povabljenih le osem skupin z vsega sveta. Selekcija za takšne festivale je zelo huda, zato je že povabilo izjemen uspeh za v tujini še neuveljavljeno skupino, kot smo mi.
A cappella je v tujini, zlasti v severnem delu Evrope, Aziji in Ameriki, zelo močno razvita. Kakovostnih skupin je veliko, morda je največja razlika med slovensko in tujo a cappella glasbo repertoar, po katerem skupine posegajo. Slovenske večinoma izvajamo zvrstno različno glasbo, medtem ko se tuje pogosto odločijo le za eno smer. Temu primerno gradijo tudi svojo zunanjo podobo, ki je pri skupinah iz tujine pogosto bolj dodelana kot pri nas. Tako v tujini srečaš veliko jazz vokalnih skupin, teh je najbrž največ, pa tudi take, ki izvajajo zgolj rock, soul, avtorsko glasbo ali rhythm and blues, zadnje čase pa se jih izredno veliko ukvarja z elektronsko vokalno glasbo.
Ste spoznali kakšne zanimive a cappella skupine in se morebiti dogovorili za kakšna gostovanja?
Spoznali smo precej skupin, tudi o gostovanjih smo se pogovarjali z njimi, tako se zdaj ubadamo z vprašanjem, kako, kdaj in kam k nam pripeljati eno najboljših in najbolj zanimivih a cappella skupin – Ommm iz Francije.
Česa takšnega v Sloveniji še nismo slišali, njihova glasba je popolnoma drugačna od a cappelle, ki smo je vajeni pri nas. Ommm izvajajo lastne skladbe, posegajo pa po zelo raznolikih žanrih; od hip-hopa, jazza, afriških ritmov do trip-hopa in eksperimentalne glasbe. Veliko se posvečajo manipulaciji glasu in efektom, tako zvočnim kot svetlobnim, in mislim, da bi bil tak a cappella koncert v Sloveniji odlična osvežitev za občinstvo in nas izvajalce.
