Tiskane izdaje
»Štirinajst let je minilo, odkar smo zasnovali programa Slim-Fit in Vita-Detox, po katerih naši gostje še vedno največ povprašujejo,« pravi nutricionistka Janja Strašek iz Šmarjeških Toplic, ki spadajo pod okrilje Term Krka. Programa sta zelo različna Slim-Fit je namenjen hujšanju, Vita-Detox pa razstrupljanju s postenjem. »Slim-Fit, ki lahko traja sedem, deset ali 14 dni, ni dieta, temveč z njim uvajamo zdravo, uravnoteženo prehrano z nižjim energijskim vnosom. Kdor se odloči za Vita-Detox, pa bo v povprečju pet do šest dni (lahko tudi manj) užival zgolj sveže sadno-zelenjavne sokove in bistre zelenjavne juhe. Gre za razbremenitev telesa, ne zdravljenje. S svežimi sokovi telo dobi predvsem zaščitne snovi, veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov. Pri tem smo zelo previdni in vsakega gosta posebej spremljamo. Programa sta zastavljena zelo individualno, saj upoštevamo posameznikove značilnosti in potrebe, njegovo zdravstveno stanje, spol in starost. Omeniti pa moram tudi pomembno posebnost: vsak gost ima svoj jedilnik. Vse poteka pod zdravniškim nadzorom.«
Straškova, po izobrazbi živilska tehnologinja, je gostom z nasveti na voljo vsak dan, zaradi svetovanja o primernih programih in pripravi individualnih jedilnikov pa jim po službeni dolžnosti zastavlja tudi zelo osebna vprašanja. Iz leta v leto je bolj očitno, »da so ljudje o zdravi prehrani in življenjskem stilu vse bolj ozaveščeni. Mnogi se spoznajo na prehrano, načeloma vedo, kaj bi morali jesti in kako naj bi zdravo živeli. A ob kopici vsakodnevnih obremenitev tega preprosto ne znajo izpeljati. Potrebujejo spodbudo in vodstvo, saj nekateri odkrito povedo, da ne vedo, kako naj se zadeve lotijo,« pravi. Marsikdo se zdaj že zaveda, da hujšanje na horuk prinese le kratkotrajne rezultate, še vedno pa se najdejo takšni, ki pričakujejo, da bodo v treh tednih za vedno izgubili 15 kilogramov. »Seveda vsakomur povemo, da za njegovo telo to ni dobro in da mora, če želi resno in na dolgi rok zmanjšati težo, spremeniti življenjske navade.«
Kar nekaj gostov, večinoma starih od 40 do 60 let, se zadnjih 14 let redno vrača v Šmarješke Toplice. »Ko jih vprašam, zakaj, mi povedo, da so se po programih dobro počutili, imeli so več volje za življenjske spremembe,« pravi sogovornica.
Slovenska zamisel
Čeprav so bili gostje, ki prihajajo iz Slovenije, Nizozemske, Italije, Nemčije, Rusije in še bolj oddaljenih držav, očitno zadovoljni s ponudbo, so v termah »ves čas hoteli narediti korak naprej«, pojasnjuje Straškova. Pred nekaj leti so se poigravali z mislijo, da bi uvedli programe, ki primernost prehrane določajo glede na krvno analizo, kar je bilo takrat zelo aktualno. A Straškove izsledki preizkusov, ki jih je opravila kar na sebi, niso prepričali. Kot naročen je leta 2009 prišel klic profesorja Marjana Simčiča, strokovnjaka za prehrano z Biotehniške fakultete v Ljubljani, s katero so v Termah Šmarješke Toplice ves čas v stiku, pravi Straškova. »Profesor nas je povabil k projektu razvoja nutrigenomske analize. Zamisel je bila slovenska, in ker je za njo stala stroka – v skupini so bili različni strokovnjaki s področja genetike in medicine –, smo vedeli, da ima dobro znanstveno podlago.« Tako so se v Šmarjeških Toplicah vključili v projekt, ki naj bi posamezniku po analizi nekaterih njegovih genov dal informacijo o tem, kateri geni so ugodni in kateri problematični in s kakšnimi akcijskimi dejavniki (uživanje določene hrane, gibanje) lahko izboljša svoje zdravje. »Strokovnjaki so se odločili, da se bodo osredotočili samo na tista področja, na katera lahko vplivamo z zunanjimi dejavniki okolja, kot so hrana, telesna aktivnost in stres. Toliko dokazov že imamo, da vemo, da ima lahko prehrana določen vpliv, zato govorimo o nutrigenomiki.«
Projekta so se najprej lotili v pilotni izvedbi in ga preverili med nekaterimi zaposlenimi, nato pa so ga prenesli v vsakodnevno prakso. »Z gensko analizo LifeGenetics Premium in LifeGenetics Slim smo tako ustvarili smetano na vrhu naših programov,« prestižni pomen njihove ponudbe pojasnjuje Straškova. Poudarja, da z gensko analizo ne želijo odkrivati bolezni, dobro pa se je zavedati, kakšen je naš genski material, saj če poznamo dejavnike tveganja, se lahko primerno obnašamo. »S poznavanjem lastnega genskega zapisa lahko z ustreznim prehranjevanjem in 'na kožo pisanim' življenjskim slogom celo preprečimo nekatera obolenja, kot so srčnožilne bolezni, sladkorna bolezen tipa II, osteoporoza in podobne. Program VitaGen je namenjen tudi tistim, ki ne najdejo odgovora, zakaj se ne počutijo dobro, nimajo dovolj energije za premagovanje vsakdanjih obveznosti, ki imajo težave s telesno težo in bi radi izboljšali kakovost svoje prehrane,« pojasnjujejo v brošuri.
Podatki so, kaj pa zdaj?
Tako bo gost, ki se odloči za analizo LifeGenetics Premium, vsekakor dobil koristne podatke o svojem telesu in potencialnih šibkih točkah. Postopek je tak: naročnik analize z vatirano palčko odda slino v dve s šifro označeni epruveti, ki ju iz Šmarjeških Toplic najprej pošljejo svojemu partnerju v Ljubljano, ta pa naprej v laboratorij v Veliki Britaniji. Tam v skladu s obstoječim seznamom analizirajo 77 genetskih polimorfizmov, torej mest, na katerih se pokažejo razlike med posamezniki in zato potrebujejo drugačna priporočila. Ko so podatki zbrani, jih v LifeGenetics analizirajo, pojasnijo in napišejo priporočila, ki veljajo za naročnika osebno. V osebni mapi vsak naročnik dobi podatke o tem, kako njegovi geni vplivajo na zdravje nekaterih delov telesa: srca in ožilja, mišic in kosti ter kako na presnavljanje maščob in sladkorjev, kakšna je nagnjenost k alergijam in intoleranca (glukoza, laktoza), kako je z odvisnostjo (alkohol, kofein), kakšna je zaščita telesa oz. kako se razstruplja.
Kot pravi sogovornica, medtem ko listava po njeni mapi, so zadeve dobro pojasnjene in poljudno napisane. Na podlagi semaforja – velikost pik pojasnjuje, kako velik vpliv ima posamezen gen, barve pa opozarjajo na resnost tveganja: rdeče pike so resno svarilo, rumene srednje veliko oz. delno tveganje in zelene označujejo dobre gene – so oblikovali sistem, ki hitro pokaže, kako posameznikov genotip vpliva na njegovo zdravstveno stanje.
V analizi so tudi navodila, koliko snovi – na primer vitamina A, C, kalcija, folne kisline itd. – naj bi naročnik zaužil in v katerih živilih jih najde. V osebni knjižici je vse že pojasnjeno, a Straškova iz izkušenj ve, da bi večina ljudi zbrane podatke zgolj pospravila v predal, ker jih ne bi znala prenesti v realnost oz. na krožnik. Le komu bi se ljubilo ugotavljati, kaj pomeni 300 mg holesterola na dan, ali preračunavati in tehtati, če mora zaužiti do osem odstotkov nasičenih maščobnih kislin ... Zdi se cela znanost! Tukaj s svojim znanjem nastopi nutricionistka: »Naša naloga je, da znamo vse te podatke vključiti v jedilnike, da vemo, kaj pomeni na primer, če je treba zaužiti 2,4–3,6 mg določenega vitamina na dan.« V zdravilišču gostu podatke še enkrat raztolmačijo in mu pripravijo tri- ali sedemdnevni jedilnik. Udeleži se lahko tudi kuharske delavnice, na kateri ga naučijo pravilno pripravljati hrano in se seznani z normativi, saj si je včasih zelo težko predstavljati, koliko mesa dati na krožnik, koliko rukole ali korenja je treba pojesti ... Pokažejo pa mu tudi za njegov genotip primerno telesno vadbo.
Ozaveščeni hočejo vedeti
»Med naročniki so večinoma poslovneži, profesionalni in rekreativni športniki, profesorji, odvetniki, skratka ljudje, ki imajo veliko znanja in se odločijo, da bodo nekaj naredili za svoje zdravje. Morda jih že pestijo zdravstvene težave, ni pa nujno. Zelo sem vesela, če pridejo do mene mlajši, ki zgolj sumijo, da bi – glede na bolezni v družini – pozneje lahko imeli probleme,« pojasni sogovornica.
Zanimanje za genske analize se vsako leto povečuje, še vedno pa to ostaja butična ponudba, tako glede števila naročnikov glede cene. Za analizo LifeGenetics Premium je treba odšteti 299 evrov, za LifeGenetics Slim, ki je temelj za hujšanje, 249 evrov, kdor se odloči za obe, bo odštel 399 evrov. »Analizo, svetovanje in programe hujšanja in razstrupljanja izvajamo tudi v petih tujih jezikih. Kar 55 odstotkov naročnikov genskih analiz je bilo tujcev in takšno razmerje pričakujemo tudi naprej,« pravi Straškova.
Prihodnjič:
