Smučarsko pohodništvo: Od Kop do Ribniškega jezera

Malce spregledane ali premalo oglaševane pohodne tekaške smuči so za vršno sleme Pohorja kot ustvarjene, so ugotovili v razvojni agenciji RRA v Dravogradu in s posebno športno akcijo ujeli (najverjetneje) zadnji sneg in izjemno sonce letošnje zime.

Peter Zajec, ki skrbi za podobne šport­ne dogodke na zahodnem Pohorju v okviru RRA Koroška in je organiziral to uspešno prvo Pohorijado, kot smo jo udeleženci poimenovali, je v tistem izjemnem vremenu odpeljal po trasi od Kop do Ribniškega jezera kar nekaj pohod­nikov. Njegove besede precej držijo: »Ko se podamo v naravo, smo mi tam zaradi narave, ne narava zaradi nas. Smučarsko pohod­ništvo je način, kako lahko z obilico spoštljivosti doživljamo naravo z vsemi čuti, v vsej njeni prvinskosti.«

V okviru projekta ureditve rekreacijskih in turističnih poti na zahodnem Pohorju v območjih Natura 2000, ki ga izvaja RRA Koroška, iščejo možnosti, kako z razvojem in nadgradnjo rekreacijskih in turističnih poti, ki omogočajo kar se da trajnostno preživljanje prostega časa, približati ljudem izjemnost narave in območij Natura 2000 ter s tem pripomoči h gradnji skupnosti, kjer bodo naravne vrednote cenjene kot skupno dobro in potencial turističnega razvoja.

Po dveh delavnicah z lokalnimi skupnostmi in nosilci turističnega razvoja tega dela Pohorja so ugotovili, da ni mogoče izvesti financiranja, legalizacije, ureditve in sistematičnega vzdrževanja prog za tek na smučeh med Kopami in Ribniško kočo, kar je bila ena od idej. Morda še sreča. Tako so iskali druge možnosti in našli smučarsko pohodništvo. Aktivnost, za razvoj katere so v tem delu Pohorja z njegovimi planjami, slemeni in odprtimi razgledi skoraj idealne možnosti.

Prepričani so, da bodo dogodek v takšni ali daljši, večdnevni različici ponovili tudi prihodnje leto. Z vtisi udeležencev in pripravljenostjo, da se še kdaj vrnejo na Koroško, tudi v drugih letnih časih, so dobili potrditev, da je pot prava. In še nekaj: za uresničitev idej niso vedno potrebna velika finančna sredstva. Osredotočiti se je treba na vsebino, ne na formo ali količino sredstev EU.

Za občutek, kaj se je dogajalo, kaj je sploh smučarsko pohodništvo, pa razmišljanje nekaj udeležencev. Suzana Jerebič: »Moram priznati, da sem tam gori hodila s popolnoma prazno glavo, opazovala okolico in počela nič drugega kot nastavljala obraz soncu. Pohorje z odprtostjo in razglednostjo to dopušča bolj kot domača Pokljuka. In še nekaj mi je prišlo na misel ob palačinkah v Ribniški koči: da sta turno smučanje in tek na smučeh ob koncih tedna preveč množični dejavnosti. Zato je smučarsko pohodništvo odlična kombinacija obojega.«

Renato Andrejčič: »Najbolj se mi je v srce usedel par z dvema majhnima otrokoma iz Hrvaške, ki sta suvereno opravila turo. Očitno univerzalni šport, v katerem se lahko najde vsak ali pa družine, brez prevelikih finančnih vložkov.«

Edino mlajša udeleženka je imela drugačno, bolj zabavno mnenje: »Prvič sem stala na teh smučeh. So širše in na spodnjem delu imajo luske. Prvi občutek bi opisala kot nestabilen. Vsi so hiteli gor po hribu, kot da sila nanje preprosto ne deluje, meni pa so noge spodrsavale, da sem komaj zlezla na hribček. Ni mi bilo jasno, kako so lahko vsi na teh smučkah s takšno lahkoto, ko pa se jaz komaj vlečem (z rokami). A kdo ve, mogoče pa bom kdaj v tem tudi uživala.«

Kakor koli, upamo in držimo pesti, da bo ta zanimiva, neobičajna ideja domačinom prinesla več (turistične) prepoznavnosti kot samo smučanje na Kopah ali nabiranje borovnic in gob poleti.