Spektakel luči ožaril vancouvrsko nebo

V zalivu English bay v kanadskem Vancouvru se je v minulem tednu ob 22. uri trikrat zbralo za celo Ljubljano ljudi: približno 300 tisoč obiskovalcev si je namreč prejšnjo soboto, v sredo in včeraj brezplačno ogledalo že 23. največji mednarodni festival ognjemetov z morja na svetu, Honda Celebration of Light. Svoje ognjeno-glasbeno-zabavne mišice so razkazali najprej Vietnam, nato Brazilija in kot zadnja Italija, zmagovalca pa do konca redakcije – v Vancouvru je devet ur manj – še niso izbrali.

A v teh težkih časih so zmagovalci vsi: festivalu je uspelo pridobiti 1,2 milijona kanadskih dolarjev, večinoma od mesta Vancouver. »Iskanje sponzorja – letos je to Honda – je vsakokrat izziv, a gre za dogodek, ki je med Vancouvrčani zelo priljubljen in smo nanj ponosni,« je poudarila soorganizatorka festivala Andrea Dowd-Dever. Nedvomno – dogodek namreč prinese več kot 39 milijonov dolarjev prihodkov, za kruha in iger željne tuje in domače obiskovalce pa so poleg ognjemetov pripravili še vrsto brezplačnih koncertov, kulturnih predstavitev, športnih tekmovanj in dejavnosti za otroke.

Festival se je sprva, leta 1990, imenoval Simfonija ognja Benson and Hedges. Od 2001 nosi ime Slavje luči (Celebration of Light), igra glasbe in luči z ladje nedaleč stran od obale vsakokrat traja 25 minut. Žirija je predstave ocenjevala po petih merilih: splošni koncept, barve, izvirnost, kakovost izvedbe in usklajenost z glasbo. Tokrat so prvič poleg ocene žirije pri končni razvrstitvi upoštevali tudi glasove gledalcev, ki so po vsakem nastopu na spletni strani dogodka glasovali za svojega favorita.

Na prizorišču že 10 ur prej

Tekmovanje pa je potekalo tudi na kopnem, saj si je želel vsak gledalec zagotoviti najboljši kotiček za sprem­ljanje spektakla na vodi. Največji zagrizenci so si svoj prostor pod (sicer redkim) vancouvrskim soncem v zalivu English Bay ter okoliški četrti Kitsilano, parku Vanier, po vseh stolpnicah v predelu West End, na plaži Sunset Beach ali v parku Stanley priborili že opoldne. »Idealno je imeti prijatelja, ki živi ob obali in lahko v svoje stanovanje sprejme čim več ljudi. Nenadoma se vsi spom­nijo na 'prijatelje', ki jih resda niso videli že mesece, a pač živijo na primerni lokaciji!« ugotavlja prebivalka West Enda, umetnica Jennifer Homes.

Največje množice so se proti obali začele valiti okoli osme ure zvečer. Vrhunsko doživetje je tako po drugi strani vsako leto manjša travma za prebivalce strogega mestnega jedra: na dan dogodka nekatere ceste zaprejo za promet, vrste pred sladolednicami, menzami s sušijem in kavarnami so neskončne, na miren spanec vsaj do enih ponoči ni upati. »S svojo barčico ta dan ne izplujemo v zaliv, saj tam mrgoli novih, neizkušenih in nerodnih krmarjev, za katere si res ne želimo, da bi se zaleteli v nas. Veliko jih ne upošteva, da jih bo plimovanje potisnilo precej bliže drugim barkam, kot so si mislili,« pripomni umetnica Jennifer Homes.

Zabava brez cigaret in alkohola

»Cela Ljubljana« se je nato vsakič znova nagnetla v sredstva javnega prevoza: avtobusi so komajda zapirali vrata, nadzemna železnica skytrain je vztrajno požirala kilometrske vrste čakajočih, prenekateri so zajahali svoja kolesa in stopili na rolke. A vendarle je bilo vse, čisto po kanadsko, pod nadzorom. Policisti so že pred prireditvijo skrbeli za red in mir (in predvsem pazili, da kdo morda ne uživa alkohola, saj je pitje na prostem v prostoru brez licence prepovedano), pozabili niso niti na zeleno plat dogodka: z več kot 20 začasno vzpostavljenimi ekološkimi otoki in številnimi prostovoljci so poskrbeli, da pločevinke in ovitki od hrane niso obležali na obali Pacifika ali ulicah središča, kajenje pa je od lani na plažah in v parkih tako ali tako prepovedano. »Še najbolj me motijo konjski iztrebki, ki jih sredi ulice puščajo policijski konji,« z nasmeškom pripomni programer Taylor Yap.