Štrukljada: jed, ki zahteva podpis gospodinje

Festival Štrukljada je posvečen sladici, katere zgodovina sega v 15. stoletje.

Objavljeno
10. junij 2012 12.25
Blaž Močnik, Tolmin
Blaž Močnik, Tolmin

Tolmin − Na Kobariškem, ki je kulinarično središče Zgornjega Posočja, so se domačini svoji posebni lokalni poslastici poklonili kar s festivalom – Štrukljado. Kobariški štruklji so zdaj obvezni del tamkajšnje gostinske ponudbe in obvezna izbira vsakega obis­kovalca.

Nadevani testeni žepki so sladica, ki prednjači in po okusu mnogih bržkone zasenči druge sladke mojstrovine na jedilnikih. Štrukljem podobno jed so v Ogleju zamesili že sredi 15. stoletja in do popolnosti so jo skozi čas po svoje izpilile gospodinje na Kobariškem. Kot tipična tradicionalna domača jed kobariški štruklji zdaj seveda nimajo enega in edinega recepta za pripravo. Sestavine so enake, toda ženske to praznično jed – veliko domačinov prav zaradi štruk­ljev zato praznuje veliko pogosteje, kot bi sicer – pripravijo vsaka po svoje, da štruklju vtisnejo vsaka svoj pečat. In to dobesedno.

Z odtisom prsta v sredino štruklja se namreč vsaka gospodinja, ki obvlada kar precej ročnih spretnosti, po svoje podpiše na kulinarični izdelek. Štruklji so si tako podobni, a nikoli povsem enaki niti po obliki, niti velikosti, niti po okusu. Vsaka kobariška vas in vsaka gospodinja ima svoj recept. Najtežji del priprave kobariških štrukljev, ki so jih nekoč pripravljali tudi slane kot prilogo mesnim jedem, je testo, ki ni nič drugega kot voda in moka, a mora kuhar najti pravo razmerje med kropom in belo pšenično moko. Brbončice pa zares vznemiri bulja – nadev iz orehovih jedrc, kruhovih drobtin, rozin, masla, čokolade, ruma, sladkorja, limonine lupine, vaniljevega sladkorja, cimeta in mleka.

Končni izdelek je tako energijska bomba, zato so ga kmetje z veseljem zaužili kot okrepčilni prigrizek med košnjo. Seveda takšne poslastice niso bili deležni zgolj prepoteni kosci v senožetih pod Kolovratom in Matajurjem. Štruklje so jedli na koncu vseh kmečkih opravil ter ob porokah in drugih družinskih praznikih.

»Zdaj so drugi časi, zato si jih ljudje pogosteje privoščijo. Dobimo jih prav v vseh gostilnah na Kobariškem, tam so zagotovo najbolj prodajana sladica,« je povedal Valter Kramar iz Hiše Franko. Dober glas o kobariških štrukljih pa je očitno segel tudi v prestolnico, saj so tudi najbolj prodajana sladica gostilne na Ljubljanskem gradu, na primer.

Njihova priprava zdaj na srečo ni več domena zgolj kobariških žena. Da bi se tradicija nadaljevala, se učenci učijo kuhati štruklje že v osnovni šoli. Tamkajšnja mladina se očitno zaveda, kakšno izročilo jim zapuščajo izkušenejši, saj so učenci na državnem tekmovanju osnovnošolcev v pripravi slovenskih domačih jedi zasedli drugo mesto prav s priljubljenimi kobariškimi štruklji.