Tiskane izdaje
V slovenski Istri je v vsem letu padlo približno pol manj dežja kot v dolgoletnem povprečju, julija pa desetkrat manj v primerjavi s povprečnimi količinami julijskih padavin. Potem ko je Rižanski vodovod prejšnji torek razglasil prve varčevalne ukrepe in predvidel odklope vode že za ta konec tedna, se to ni zgodilo. Na račun prepovedi zalivanja zelenic, vrtov, pranja ulic, avtomobilov in prhanja na plažah so v obmorskih krajih privarčevali približno deset odstotkov vode. To je ta konec tedna zadoščalo, da redukcije niso bile potrebne. Velika negotovost pa je za prihodnje dni, saj vremenoslovci še za deset dni ne vidijo dežja. A tudi če bi ga nekaj padlo, to ne bi zadoščalo za napolnitev presušenih vodnih virov.
Kako so turisti na največji portoroški centralni plaži sprejeli dejstvo, da so že v torek zaprli prhe? Nesi Dulai iz Okolja Piran je povedal, da so ob prhe obesili obvestila in da vse goste, ki pridejo na plažo, obvestijo o težkih razmerah z vodo: »Vsi so to sprejeli z razumevanjem, niti ene same pritožbe nismo prejeli. Prhe so brez vode, v straniščih pa voda seveda je.«
Na portoroški plaži Meduza, ki velja za najrazkošnejšo (in najdražjo) ob našem morju, pa se turisti še zmeraj lahko prhajo. »Ne točimo vode iz javnega vodovoda. Naši gostje so ostali manj kot en dan brez vode v prhah. Zelo hitro smo poiskali rešitev. Že prej smo imeli na plaži pod zemljo vkopane vodne cisterne, v katere smo zbirali vodo iz prh in z njo zalivali zelenice na plaži in ob njej. Zdaj smo te cisterne očistili in razkužili ter vanje natočili vodo, ki smo jo kupili na Krasu. Tako imamo v cisternah kraško vodo, ki jo črpamo v prhe,« je pojasnil Janez Jager, direktor trženja Istrabenz Turizma Portorož. V tem podjetju so že prejšnja leta skrbeli za zmanjševanje porabe vode. Zato so na prhe namestili tudi posebne ventile, ki le določen omejen čas spuščajo vodo. »Naše goste, teh je te dni tudi po 1600 na dan, smo prosili, ali bi lahko čim bolj skrbno ravnali z vodo. Zagotovimo jim navlažene brisače, da se brišejo in hladijo. Upamo, da tudi to nekaj pomaga. Gostje zaradi dosedanjih ukrepov pomanjkanja niso občutili, zato pritožb ni bilo. V bazenih pa nimamo vode iz vodovoda. V enem bazenskem kompleksu imamo morsko vodo, v drugem (Terme Portorož) pa imamo vodo iz 800 metrov globoke vrtine, od koder črpamo 42.000 let staro - pramorje,« je povedal Janez Jager in izrazil upanje, da prekinitev dobave vode ne bo, saj bi to močno prizadelo turistično gospodarstvo. Prh niso zaprli ob kopališčih z bazeni, ker se kopalci po kopanju v močno klorirani vodi morajo oprhati.
Okolje Piran še zmeraj pere ulice, čeprav je to prepovedano in čeprav to njihovo početje nenehno prijavljajo inšpektorjem (kazen za prekrške pri prepovedani uporabi vode znaša od 250 do 1250 evrov). Milica Maslo iz Okolja je pojasnila, da so v Piranu prisiljeni prati predvsem tiste javne površine, ki so bolj obljudene. Vodo zajemajo iz velikega, skoraj 20 let starega vodnjaka na Prvomajskem trgu, iz katerega se je pred stoletji s pitno vodo preskrbovala večina Pirančanov. Zdaj je ta voda primerna za čiščenje ulic. Milica Maslo je opozorila, da lastniki psov v Piranu (domačini, vikendaši in gostje) v glavnem slabo skrbijo za javno čistočo in pasje izločke. V vročih dneh, ko ni dežja in je malo vode, postanejo piranske ulice nevarno gojišče bakterij in drugih zdravju škodljivih organizmov. Piran je glede tega najbolj onesnaženo mesto na vzhodni jadranski obali.
Suša je pobrala več kot polovico pridelka vsem pridelovalcem v Istri. Nekateri rešujejo vrtnine z vodnjaki, zajetji in vrtinami. Toda takšnih srečnežev je morda ena petina. Večini je suša pobrala več kot polovico pridelka. Še huje pa je, da bi morali v tem času saditi in sejati za jesen in zimo, a tega ne morejo početi, nam je povedala Jožica Bolčič, predsednica zadruge Agrarija. Branjevka Marija nam je zaupala, da imajo pri njih v vodnjaku pri Pobegih še nekaj vode in jim s kapljičnim zalivanjem uspeva ohranjati minimalno vrtnarsko proizvodnjo. Toda paradižnik, ki bi moral biti zdaj na vrhuncu, gre že h koncu. »Sama ravnam z vodo zelo varčno: vodo od umivanja posode prihranim in z njo zalijem vrt pred hišo. Vodo iz pralnega stroja pa uporabimo za izplakovanje stranišča. Če bi varčevali še s prhanjem doma, bi se to zagotovo poznalo,« je povedala starejša Istranka. Istrani so sicer varčni pri porabi vode, saj porabijo v povprečju po 125 litrov vode na dan. Poraba se poleti precej poveča. Najbolj zaradi turistov, ki z vodo poleti neradi varčujejo. Zato je bila dnevna poraba vode minule dni tudi 300 litrov na prebivalca, po varčevalnih ukrepih pa se je v povprečju zmanjšala na 260 litrov na prebivalca.
