V iskanju zaslužka pahnjene v prostitucijo

Ljubljana – Pred kratkim je zelo odmevala akcija murskosoboških policistov, ki so razkrinkali vpletene v trgovino z belim blagom. Združba je domnevno v dobrih treh letih iz Romunije v Slovenijo pripeljala najmanj 32 deklet in jih tu prisilila v prostitucijo, tajnemu policijskemu delavcu pa so dve dekleti hoteli prodati.

Združbi, iz katere je bilo prijetih sedem ljudi, v priporu pa so končali 50-letni osumljenec iz Gornje Radgone, njegova 26-letna romunska partnerica in 38-letni osumljenec z območja Murske Sobote, so stopili na prste tako, da so jim podtaknili tajnega policijskega delavca. Ta se je s sicer lokalno znanimi »dobavitelji« belega blaga, povečini iz Romunije, dogovoril za »nakup« dveh romunskih deklet. Trgovcem z belim blagom naj bi dal za mladenki tri tisoč evrov, a ko je bil posel že tako rekoč sklenjen, so v dogajanje posegli policisti in kriminalisti ter prekupčevalce prijeli pri delu.

Nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi mag. Sandi Čurin nam je povedal, da podatki za leto 2012 kažejo povečanje števila kazenskih postopkov, povezanih s trgovino z ljudmi. »Razlog je lahko učinkovitejše delo organov odkrivanja in pregona, vsekakor pa tudi večja prepoznavnost problematike in njeno širjenje tako v Evropi kot po svetu,« je pojasnil.

Plesu sledi prisila

Barske plesalke, ki so sicer le ena od kategorij tujih državljank, za katere je Slovenija ciljna država za opravljanje tega poklica, so večinoma dekleta, ki so državljanke tretjih držav iz vzhodne Evrope in Južne Amerike (predvsem Ukrajine in Dominikanske republike) z urejenim začasnim prebivališčem in delovnim dovoljenjem. »V glavnem se zaposlujejo v nočnih lokalih kot plesalke ali animatorke, potem pa jih izkoriščajo za prostitucijo oziroma druge oblike spolnih zlorab,« je povedal Čurin in pojasnil, da se je število delovnih dovoljenj za poklic iz zabavnega in artističnega programa v primerjavi z letom prej sicer zmanjšalo (s 691 v letu 2011 na 271 v letu 2012). »Vendar problem, s katerim se ukvarjamo, niso izdana delovna dovoljenja in legalno opravljanje poklica, temveč tisto, kar temu sledi, in sicer izkoriščanje v druge namene, predvsem prostitucija in prisila v prostitucijo.«

Pretehta plačilo

Dekleta, ki se znajdejo v krempljih zvodnikov, večinoma izhajajo s socialno in ekonomsko ogroženih območij in pridejo k nam v iskanju boljšega življenja in vira zaslužka, s katerim bi lahko preživljale svojo družino doma. »Ob vsem izkoriščanju in človeka nevrednih razmerah pretehta plačilo, ki ga dobijo za svoje delo, saj to nekajkrat presega zaslužek, ki ga lahko dobijo doma, če ga sploh dobijo,« pove Čurin. Vzrok so torej neperspektivne razmere v domovini, ki dekleta silijo v iskanje vira preživetja. Njihovo stisko pa radi izkoristijo posamezniki ali združbe, ki jim s preslepitvami in lažnimi obljubami zagotovijo ustrezna delovna dovoljenja in namestitve v »obljubljeni deželi«, temu pa sledi postopen proces zadolževanja, kaznovanja – skratka izkoriščanja dela in prisila v dodatno delo, kot je prostitucija. Dekleta v brezizhodnem položaju za ceno obstoja sprejmejo vse zahteve delodajalcev, tudi zanikanje, da so žrtve izkoriščanja. Lani je policija obravnavala kar 52 barskih plesalk, ki so bile potencialne žrtve trgovine z ljudmi, a se kot take niso prepoznale.

Po policiji humanitarne organizacije

Potem ko policija stopi v akcijo in razkrinka takšno združbo, kot v nedavni zadevi, dekleta vključijo v program oskrbe žrtev trgovine z ljudmi, ki ga že vrsto let razpisujeta ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, izvajajo pa ga nevladne oziroma humanitarne organizacije v Sloveniji, kot sta Ključ in Karitas. »Nekatere žrtve trgovanja se odločijo tudi za sodelovanje v kazenskih postopkih in pričanje proti storilcem,« pravi Čurin. Ker so v teh primerih dekleta v glavnem legalno zaposlena in nastanjena v Sloveniji, imajo možnost, da se same odločijo, ali bodo sprejele pomoč ali se bodo morda vrnile v domovino, še pove o njihovi usodi. »Vsekakor je to njihova prosta izbira, država pa jim mora zagotoviti potrebno podporo, pomoč in ustrezno informiranje,« je še povedal.