Tiskane izdaje
Senožečani so se na posvetovalnem referendumu izrekli proti vetrnicam, njihovo mnenje pa ne šteje prav veliko. Investitor, podjetje Vepa, nadaljuje študije in meritve za postavitev do 40 vetrnic v divaških vaseh pod Nanosom in Vremščico. Podpirata ga vlada in tudi Greenpeace Slovenija, organizacija, o kateri so nasprotniki vetrnic spremenili mnenje.
Vetrnice so v krajevno skupnost pod Nanosom »vstopile« konec julija lani, ko so predstavniki ministrstva za infrastrukturo in prostor ter investitorja, ki je za ta namen ustanovil družbo Vepa, divaški javnosti prvič predstavili namero o graditvi velikih vetrnic na Senožeških brdih in širšem območju krajevne skupnosti.
Pobuda za začetek priprave državnega prostorskega načrta (DPN), ki jo je podpisalo ministrstvo, pred kratkim pa je vlada sprejela še sklep o pripravi DPN, predvideva postavitev do 40 vetrnic s skupno nazivno močjo do 120 megavatov. To je približno toliko, za kolikor se je, po besedah Cveta Kosca z direktorata za energijo, Slovenija zavezala Evropski uniji. Za primerjavo, vetrnica pri Dolenji vasi družbe AAE Slovenija deluje z nazivno močjo 2,3 megavata.
Namera države in investitorja je razklala prebivalce sedmih vasi krajevne skupnosti, na referendumu se jih je izmed 569 krajanov, ki so glasovali (vseh volilnih upravičencev je bilo 887), proti vetrnicam izreklo 331 oziroma 58 odstotkov.
Zagovorniki so, kot sami poudarjajo, zagovorniki obnovljivih virov energije, razvoja kraja, deležni bi bili tudi dela prihodkov od proizvedene električne energije.
Aleš Musić iz Vepe je pred časom napovedoval, da bi prihodki podjetja, če bi mu uspelo postaviti 30 vetrnic (zavezali so se, da bodo stolpi odmaknjeni od naselij najmanj 800 metrov in da bodo vplive na okolje proučili za vsako vetrnico posebej), in ob predpostavki, da bi za megavatno uro iztržili 75 evrov, na leto znašali približno 14,8 milijona evrov oziroma 6570 evrov na vetrnico. Dopuščajo možnost, da bi v naložbo, ki jo za 40 vetrnic ocenjujejo na približno 160 milijonov evrov, vstopil strateški partner, računajo tudi na nepovratna evropska sredstva.
Poleg tega bi Vepa zaprosila za obratovalno podporo v shemi podpor za obnovljive vire. Če bi se vetrnice vrtele letos, bi Vepa za proizvedeno in prodano elektriko prek Borzena prejemala 49,49 evra podpore za megavatno uro.
Vepine vetrnice pa ne bi bile edine. Pri Senožečah, Dolenji vasi, Lažah in v okolici sosednjih vasi bi AAE Slovenija postavil še tri, kranjski Amicus, ki snuje projekt z veliko podporo Antona Možeta oziroma agrarne skupnosti Gabrče, pa še do osem vetrnic.
Vsi trije investitorji so že sklenili nekakšno provetrno koalicijo in skupaj financirali novo asfaltno prevleko v središču kraja.
Civilna iniciativa za ohranitev Senožeških brd, ki se je pridružila Evropski platformi proti vetrnicam (Epaw) pod vodstvom domačina Diega Loredana in s podporo občinskega vodstva nasprotuje investitorjem, državi in tudi Greenpeaceu Slovenija.
»Velike vetrnice niso noben razvoj, nobeno delovno meso, nič ne prispevajo k zmanjšanju izpusta ogljikovega dioksida. Uničile bodo naravo, spremenile podobo kraja, prizadele Unescove Škocjanske jame in Kras. Za vedno lahko pozabimo na razvoj turizma. Obljube o denarju in asfalt so samo podkupovanje, hočemo pa priti tudi do znanstvenih dokazov in uredbe o posledicah zvokov vetrnic na zdravje ljudi,« ponavlja Diego Loredan.
Svetovalec Alpe Adria Green Tomaž Ogrin pa na Greenpeaceovo nekritično podporo rabi vetrne energije odgovarja: »Greenpeace je sovražen do narave. Ne brigata ga zdravje ljudi ne razvoj gospodarstva, turizma brez vetrnic. Stoji na strani kapitala in države. Če bi bile vetrnice v Senožečah, bi turist pobegnil že prvo noč. Greenpeace je odtujena organizacija z zaničljivim odnosom do prebivalcev. Kot papiga ponavlja stališča Greenpeacea International. Podobno fundamentalistično je njegovo stališče do jedrske elektrarne, ima pa težave takoj, ko mora pojasniti, od kod Sloveniji elektrika 24 ur na dan brez te elektrarne.«
