Vseslovenska zdravstvena vstaja

Na dan državnosti, 25. junija, bo na Kongresnem trgu v Ljubljani shod za ohranitev javnega zdravstvenega sistema in njegovo socialno pravično nadgradnjo. Pripravili ga bosta ena od vstajniških skupin, Vseslovenska ljudska vstaja, in Iniciativa zdravnikov za transparentno in strokovno javno zdravstvo. Pridružile se jima bodo tri velike sindikalne centrale.

Po mnenju Danijela Bešiča Loredana iz iniciative zdravnikov – sicer kirurga v ortopedski bolnišnici Valdoltra – je časa za ukrepanje zelo malo, saj naj bi Slovenija v zdravstvenem pogledu zelo hitro stopala po poti kriznih držav. »Ko se bo to enkrat zgodilo, bo prepozno. Prepozno je bilo na Irskem, v Španiji, na Portugalskem, da ne govorimo o Grčiji, kjer so razmere katastrofalne. Če država dopusti, da se enoten javni zdravstveni sistem razparcelira, ga ne sestaviš več,« je povedal Loredan.

Iniciativa zdravnikov je predstavila zelo skrb zbujajoče podatke o slovenskem zdravstvenem sistemu. Tako je 5000 ljudi brez urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, od 50.000 do 100.000 ljudi ne more plačevati dodatnega zdravstvenega zavarovanja in na leto naj bi se v sistemu izgubilo kar pol milijarde evrov. Podatke so pridobili od zavoda za zdravstveno zavarovanje, zdravstvenega ministrstva, statističnega urada in dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic.

Do okroglih 500 milijonov evrov, ki domnevno na leto poniknejo v zdravstvenem sistemu, so v iniciativi prišli po različnih poteh. V sistem na leto pride tri milijarde in polovica gre za plače. Z racionalizacijo, na primer vodstvenih funkcij in dodatkov za vodenje, bi po njihovem lahko takoj prihranili desetino, 150 milijonov. Po izračunih računskega sodišča od druge milijarde in pol petino denarja porabijo nepregledno. Tu se torej skriva še 300 milijonov. Zadnji del od pol milijarde izginulega denarja pa se skriva pri dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnicah. Te na leto zdravstvu odžrejo od 30 do 50 milijonov. Pri številki 500 milijonov evrov na leto izginulega denarja iz zdravstvenega sistema je treba sicer dodati, da se zdi mnogim, tudi predsedniku Fidesa Konradu Kuštrinu, pretirana.

Akterjev v zdravstvenem sistemu po Loredanovih besedah za dokazane nepravilnosti – opisali so jih v sklepih in sodbah računskega sodišča ter na protikorupcijski komisiji – nikoli niso kaznovali. Proti njim niso sprožili niti postopkov. Dokler se tega ne bodo lotili tudi s kazenskimi ovadbami in odvzemom licenc, se sistem ne bo uredil. Neurejen pa je zato, ker ima od tega nekdo koristi.

Zahteve

V iniciativi zahtevajo, da vlada neha krčiti pravice in sredstva za javno zdravstveno blagajno, saj to vodi v njen propad. Blagajno je nujno treba stabilizirati, odpraviti minuse v javnih zdravstvenih ustanovah. To je kratkoročni cilj; po Loredanovem prepričanju tega ne bo mogoče storiti samo z davki in prispevki, ampak tudi z ureditvijo sistema. Vzporedno s tem je treba pripraviti nadgradnjo financiranja javne zdravstvene mreže s spremembami zakonov, tudi zakona o zdravniški službi. Vodja iniciative zdravnikov je poudaril, da bi morali končno vpeljati plačilo po delu. Kar pomeni, da bi morali postaviti standarde in normative za vse zaposlene v sistemu in jih plačati po učinku. »Država pa bo morala tudi povedati, da za celotno košarico storitev denarja ni dovolj, zato bo treba iz nje, seveda s konsenzom, nekatere stvari vzeti.«

Zdravniška iniciativa zahteva konkretne ukrepe za stabilizacijo in nadgradnjo sistema, da končno začnemo reformo, o kateri se govori že 20 let. Prizadevajo si, da bi uvedli nov zavarovalniški model, ki bi temeljil samo na solidarnosti in ne več tudi na vzajemnosti. Po domače to pomeni, da bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pri čemer Loredan opozarja, da je treba najti formulo, kako dopolnilno zavarovanje preoblikovati. Ob tem bi iniciativa dovolila tudi popolnoma ločen sistem nadstandarda, ki bi ga oblikoval trg.

Ob tem je kirurg iz Valdoltre povedal, da ne zahtevajo, da bi vlada do 1. septembra sprejela vse zakone za ureditev javnega zdravstva – kakor trdijo nekateri –, saj je to nemogoče. Lahko pa bi do takrat pripravila jasne predloge in ukrepe. Zakone bi potem lahko pripravili do konca leto??njega leta. »Reforma zdravstvenega sistema ne traja tri mesece, ampak leto, dve, tri leta. Težava je v tem, da nismo niti še začeli.«

Naprej

Po Loredanovih besedah še ne vedo, kaj bodo storili, če vlada ne bo upoštevala njihovih zahtev, ki jih bodo izrazili na shodu za ohranitev javnega zdravstvenega sistema in njegovo socialno pravično nadgradnjo. O tem bodo razmišljali septembra. Čeprav so se jim zdravniške stanovske organizacije odrekle, pa niso brez podpore med kolegi. Podprli so jih v še enem združenju nezadovoljnih zdravnikov, lani jeseni ustanovljenem sindikatu Praktik.um, v katerem se borijo za izboljšanje položaja specialistov družinske medicine. Ti so napovedali, da se bodo shoda v torek udeležili.

Čeprav se zdi, da je vstajniško gibanje po zadnjih mesecih lanskega in prvih mesecih letošnjega leta izgubilo sapo, njegovi člani po vsem sodeč niso vrgli puške v koruzo in nadaljujejo boj za spremembe. V odgovoru na vprašanje, koliko ljudi pričakujejo na shodu v torek, se je koordinator VLV Peter Petrovčič pošalil, da dva milijona, ker je kakovostno javno zdravstvo stvar vseh prebivalcev države. Samo število udeležencev po njegovem ni najbolj pomembno, odločilno je, da ulica oblast neprestano opozarja na nujnost sprememb sedanjih razmer.

Ko se najdejo

Petrovčič se sicer ne strinja, da je vstajniško gibanje, ki se je začelo lani jeseni, v zatonu. Majhno udeležbo na zadnjih demonstracijah razlaga kot začasen trend, saj so ljudje dobili, kar so hoteli, se pravi vlado, v kateri ima glavno vlogo zmagovalka predčasnih volitev leta 2011. Strinja pa se, da je večina protestnikov šla na ulice zato, da bi se odkrižali konkretne osebe, v Mariboru župana Franca Kanglerja, v Ljubljani pa predvsem Janeza Janše. To je po Petrovčičevem mnenju žalostno, saj da prava težava ni (bil) Janša, ampak neoliberalni sistem.

V VLV se bodo za spremembe borili s shodi, namenjenim nekaterim težavam. Ena najbolj perečih težav v tem trenutku je zdravstveni sistem in tu je točka, na kateri so se našli z Iniciativo zdravnikov za transparentno in strokovno javno zdravstvo.

Pobudo za sodelovanje so dali VLV. Po Petrovčičevih besedah nobeno gibanje za spremembe ne more delovati samo, ampak mora imeti več podpornih stebrov. Prav tako je tudi shod, ki bo potekal v torek, predlagalo vstajniško gibanje. Razlog zanj je že prej omenjeno stališče VLV, da brez stalnega pritiska na oblast sprememb ne bo. Vstajniki in zdravniki so se dogovorili, da bodo prvi shod pripravili, mu dali obliko, drugi pa vsebino. Zaradi pridobivanja čim širše podpore so na shod povabili tudi sindikate. Odzvali so se Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja in Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam.

Stanovska neenotnost

Čeprav so povabili tudi zdravniški sindikat Fides, ta sodelovanja ni napovedal. Nasploh je drža zdravniških stanovskih organizacij, poleg Fidesa še zdravniške zbornice in društva, do iniciative zdravnikov nenavadna. Po Loredanovih besedah so se najprej pogovarjali z njimi in zdravstvenim ministrstvom; videti je bilo, da bodo lahko dosegli dogovor o hitrih ukrepih. Potem pa je nastal zastoj.

Krožijo tudi drugačne informacije, a Loredan trdi, da se niso sprli. Priznava pa, da zdravniška stanovska združenja na dejavnost iniciative ne gledajo ravno z naklonjenostjo in od srede aprila ne sodelujejo več. Vzrok za nesodelovanje sindikata, društva in zbornice zdravnikov na eni ter iniciative na drugi strani je menda predvsem to, da so zadnji hoteli hitre ukrepe in ne le dolgotrajnega pripravljanja ukrepov, ki povrhu ne bi bili konkretni.

Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je ob predstavitvi shoda ta teden v imenu koordinacije zdravniških organizacije celo jasno nastopil proti tovrstnim aktivnostim. Po njegovem mnenju »ulica ni prostor za reševanje problemov«. Takšen odnos zdravniških stanovskih združenj sicer ni nič novega. Pač radi solirajo, predvsem Fides. Ta se navadno ne vključuje v boj za pravice, ko se zanje borijo drugi sindikati zaposlenih v javnem sektorju. Če se za stavko že odločijo, stavkajo sami in se torej borijo samo za lastne in ne za skupne interese. Verjetno je njihova zaprtost v slonokoščene stolpe tudi eden od pomembnih razlogov za velik upad ugleda zdravništva v zadnjih letih.

S protestništvom bodo zagotovo nadaljevali v gibanju VLV. Kot je povedal Peter Petrovčič, je neoliberalni sistem tudi po odhodu bivšega premiera ostal enak, zato je za njegovo prenovo nujno vzdrževati pritisk na oblast z ulice. To se je po njegovem potrdilo tudi na primeru civilnodružbenih gibanj iz 80. let prejšnjega stoletja, ko so njihovi vodilni člani povečini prehitro pobegnili v politiko. Zato zatrjuje, da se VLV nikakor ne namerava preoblikovati v politično stranko, čeprav ne zanika možnosti, da bodo nekateri njegovi člani stopili tudi v aktivno politiko.

A to, da se ne nameravajo preoblikovati v stranko, ne pomeni, da so v VLV politično indiferentni. Po Petrovčičevih besedah bodo podprli stranko, zraslo iz protestniškega gibanja, če jo bo seveda kdo ustanovil; za zdaj je sicer ne vidi. Odločilno bo, za kaj se bo zavzemala. V VLV namreč, v nasprotju z nekaterimi drugimi vstajniškimi skupinami, niso naredili križa čez predstavniško demokracijo. Njihova vizija družbene ureditve sta parlamentarna demokracija in kapitalizem s človeškim obrazom, torej socialna država, kakršna je na Zahodu obstajala v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja.