Zakaj se prebivalci Slovenije čedalje pogosteje izseljujejo?

Jure Apih, publicist

»Bog daj, da imo pa nemo!« je strašna srbsko-judovska kletev. »Lahko ti podarim samo ljubezen, eno in edino upanje,« so pele Sestre na Evroviziji. Objektivno nam niti ni tako hudo. Realen osebni standard primerljivo ni podpovprečen, je pa prvič slabši, kot je že bil, in kar je najhuje, prvič, odkar pomnimo, ni prav nobenega upanja, da bi bilo kmalu, če sploh kdaj, bolje. Da o ljubezni niti ne govorimo. Kruto spoznanje, da nas eni in drugi oblastniki, ki smo jim bili zaupali, ne znajo, ne zmorejo ali nočejo popeljati iz krize, ni tako usodno, kot je to, da se tudi umaknili ne bodo in da vsa slovenska izobraženska elita ni sposobna predstaviti upa vredne alternative, ampak poka kufre in nas zapušča.

Janez Furman, župnik

Ob branju cerkvenih dokumentov za skrb migrantov in potujočih odkrivamo, da je priseljevanje lahko vir razvoja in ne njegova ovira. V tuji državi priseljenci odgovarjajo na delovne potrebe tistih območij, v katerih domače delovne sile primanjkuje ali pa noče prispevati svojega deleža. Ali je znano, kdo natančno se seli iz Slovenije in v katero državo? So to veleumi s področja znanosti, gospodarstva, medicine ali sodobni zlatokopi? V preteklosti so mnogi Slovenci šele po preselitvi uspeli. Pomislimo na Jurija Vego, Jakoba Gallusa ali misijonarja med Indijanci Friderika Barago. Če obstajajo ekonomski razlogi za odhod tolikih Slovencev, potem rajši preselimo tiste, ki so to državo pripeljali v takšno stanje. Kako pravi pesnik Župančič: »Ali jih tuja bo slava premamila in jih nikoli več k tebi ne bo?«

Dušan Jovanović, režiser

Tistim, ki so šli, bo, upajmo, tam, kjer so, bolje kakor v nesrečno izropani domovini. Ali se bodo kdaj vrnili? Ali so kot lastovke selivke odleteli na jug, da bi tam preživeli zimo, in se bodo spomladi vrnili ter spet spletli gnezda v domačih hlevih? Ali pa so kot podgane zapustili potapljajočo se ladjo in ne njih ne ladje ne bomo več videli? Kdo ve? Preden bomo vedeli za odgovor, bo prodanih še veliko enosmernih letalskih vozovnic.

Špela Šipek, urednica

Izseljevanje, ki se dogaja in ki se bo dogajalo v vse večji meri, je ena najbolj žalostnih zgodb, kar smo jim priča. To je poraz politikov, ki Slovenijo vodijo od njene samostojnosti. Prepričana sem, da bi Slovenija lahko bila uspešna država, ki bi svojim državljanom ponudila varno in obetavno zatočišče, zares ima v ljudeh, intelektualnem potencialu in naravnih danostih vse možnosti, da bi bila svetla luč. Politiki pa ne le da tega niso izkoristili, ampak so potencial celo zatrli za mnoga leta ali celo desetletja naprej. Enak del krivde nosijo tudi tisti, ki so vodili pravosodni sistem. Vsak od njih bi se moral posebej sam pri sebi, preden zvečer zaspi, vprašati, kakšen je njegov delež pri tem, da mladi in izobraženi razmišljajo le še predvsem o tem, kako Slovenijo zapustiti.

Dr. Samo Rugelj, publicist

Če je dežela perspektivna, tako v smislu dobre zaposlitve kot kakovostnega bivanja, potem to spodbudi priseljevanje. Če tega ni, se ljudje začnejo izseljevati. V Sloveniji smo soočeni še z novimi trendi, denimo intenzivne mednarodne izmenjave študentov znotraj Evropske unije, katerih posledica je pogosto, da ti dalj časa ali celo za stalno ostanejo v tujini. Podobno je tudi pri znanstvenih mednarodnih izmenjavah, kjer se že kar nekaj let le redko kdo potem vrne nazaj v Slovenijo. Enako je pri multinacionalkah, ki dobre kadre z dobrimi pogoji zvabijo v tujino.

Zlata Tavčar, ekonomistka

In še bolj pogosto se bodo. Nedelujoča pravna država, necenjeno znanje vrhunsko izšolanih zdravnikov in inženirjev, nikakršno spodbudno okolje za razcvet podjetništva in ne nazadnje zavist ob doseženih uspehih in privoščljivost ob napakah so glavni razlogi. Slovenija nima kraljevskih korenin, zato ljudje ne znajo spoštovati avtoritet. Edini razlogi, da ostanejo tukaj, so lepa narava, bližina morja in gora in letni časi, ki ji dajejo poseben čar.

Nina Ivanič, igralka

Slovenija je čudovita dežela. Neprekosljiva v naravnih lepotah. Pravi mali raj. Slovenija, moja dežela. Žal je ekonomska in socialna politika v tem raju slaba. Nobena vlada ni teh slabosti popravila. Nobena ni izboljšala sistema. Zato v tej lepi deželi ni pravih spodbud, vizije, optimizma.

Ljudje ne verjamejo v lepo prihodnost. Slika je vsak dan bolj črna. Dovolj imajo političnih akterjev, ki za lepo Slovenijo naredijo premalo, za sebe preveč. In tako se zgodi. S trebuhom za kruhom. Nekje je južni otok, je.