Zastave boja proti podnebnim spremembam

Obnovljivi viri energije postajajo vedno pomembnejši. Vendar je z njimi tako, da skoraj vsak nekoga moti. Hidroelektrarne motijo ribiče, bioplinarne smrdijo ljudem, ki živijo okoli njih, največjo grozo pa zbujajo vetrne elektrarne. Ljubitelji ptic menijo, da pomenijo smrtno obsodbo za vse, kar leta po zraku, nekaterim pa stometrski jekleni stolpi že s svojim videzom povzročajo nepopisen odpor.

Pridobivanje energije ni samo pridobivanje elektrike. V toplih mesecih, ki so pred nami, pogosto pozabljamo, da se v Sloveniji veliko energije porabi za pridobivanje toplote, torej predvsem za ogrevanje stavb v mrzlih mesecih.

Sprememba načrta

Slovenija ima akcijski načrt za obnovljive vire energije (Anove) med letoma 2010 in 2020. Po besedah zastopnika za energetsko politiko pri slovenskem delu mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace Dejana Savića pa bi morali imeti tudi nacionalni energetski program. Celotno študijo zanj so že izdelali, dve leti jo je pripravljalo med 20 in 25 strokovnjakov, leta 2011 so ga dali v javno obravnavo in januarja 2012 objavili pripombe.

To je bil ravno čas menjave na oblasti, ko je vodenje države od ekipe Boruta Pahorja prevzela vlada Janeza Janše. Nova vlada ni pokazala zanimanja za program. Mojca Vendramin z direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor je povedala, da bodo Anove letos posodobili, saj je Slovenija nekatere cilje, predvsem pri rabi sončne energije, močno presegla. Nacionalnega energetskega programa ne bo, saj letos sprejeti energetski zakon predvideva spremembe. Po njegovih določilih pripravljen energetski koncept bo – v nasprotju z načrtom, ki bi zajemal obdobje od 2010 do 2030 – načrtoval spremembe v letih od 2015 do 2055.

Veter

Zdaj kot najobetavnejša vira energije, s katerima bi v določenem času, če ne bo velikega tehnološkega preboja na kakšnem drugem področju, nadomestili sedanje, predvsem fosilne vire, vsi navajajo veter in sonce. V Sloveniji imamo izdelano precej natančno vetrno karto države. Na njej so ocenjevali vetrni potencial za postavitev vetrnih elektrarn, bolj po domače velikih vetrnic. Pripravljavci so upoštevali Naturo 2000, se pravi omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih razglasili v članicah Evropske unije za ohranjanje biotske raznovrstnosti – v Sloveniji spada pod to zaščito več kot tretjina ozemlja –, varovanje ptic in še druge omejitve. Vsa sporna območja so izločili in dobili 14 lokacij, na katerih bi lahko postavili vetrne elektrarne.

Potencial teh vetrnih elektrarn bi bil 768 megavatov nameščene moči. Pri tem je treba poudariti, da podatki kažejo, da lahko vetrnica pri polni moči deluje približno četrtino časa. To pomeni, da predvidene vetrnice ne bi proizvajale toliko elektrike, kot jo bo zgrajeni šestomegavatni šesti blok šoštanjske termoelektrarne, vendar po drugi strani tudi ta ne bo deloval ves čas in pri polni moči.

Mogoče lokacije za vetrne elektrarne so razporejene po vsem ozemlju. Gre za območja Pohorja, Savinjskih in Kamniških Alp, Julijskih Alp in dinarske pregrade, kjer se mešajo celinske in morske zračne mase, kar povzroča značilno burjo.

Glede vetrnih elektrarn pri Greenpeaceu ne vidijo posebnih težav za njihovo postavitev. Upoštevati je treba omejitve zaradi varovanja narave, kot je varovanje ptic, in jih postaviti dovolj daleč od naselij zaradi hrupa. Videz pa je seveda stvar okusa. »Rad povem, da so vetrnice zame zastave vseh, ki si po Evropi prizadevajo za rabo obnovljivih virov energije kot rešitve za podnebne spremembe. Veseli me, da so začeli zastave postavljati tudi v Sloveniji,« je svoj odnos do za nekatere nesprejemljivih jeklenih velikanov opisal Savić.

Ignoriranje potenciala vetra za pridobivanje elektrike je v Sloveniji neopravičljivo. V Nemčiji, na primer, stoji že 35.000 vetrnic, z njihovim postavljanjem pa imajo še velike načrte. In jih tudi uresničujejo. V Sloveniji delujeta dve vetrnici. Da bi bilo razmerje glede na število prebivalcev takšno kot v Nemčiji, bi jih moralo stati 875. Če ne bi bilo Malte, ki zaradi omejenega prostora nima nobene vetrne elektrarne, bi bila Slovenija po uporabi – brezplačne – moči vetra zadnja v Evropski uniji. Povprečno članice Unije pridobijo iz energije vetra več ko dvestokrat več elektrike na prebivalca kot Slovenija. Povprečje EU je 209 vatov na osebo proti slovenskemu enemu vatu na osebo.

Verjetno se to capljanje na repu Unije ne bo kmalu spremenilo. »Na področju vetra se ne dogaja nič,« je bila odkrita Vendraminova. Hinko Šolinc z direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor dodaja, da so postopki umeščanja v prostor v Sloveniji nemogoči. Zdi se mu tudi skoraj neverjetno, da gradnja nove termoelektrarne povzroča manj odpora okoliškega prebivalstva kot postavitev vetrnic. »Glede izkoriščanja vetra nisem poseben optimist,« je dejal Šolinc.

Tudi sonce in voda

V Anove so največji poudarek pri izkoriščanju obnovljivih virov energije namenili novim velikim hidroelektrarnam na Savi, vetru in soncu. Drugi obnovljivi viri, kot je geotermalna energija, do leta 2030 niso omenjeni kot posebno pomembni za pridobivanje elektrike, saj so investicije v globoke vrtine previsoke.

Če Anove predvideva 295 megavatov nameščene moči za pridobivanje elektrike iz vetra, pa ima Slovenija skoraj toliko že nameščene moči za pridobivanje elektrike iz sončne energije. Njihova nameščena moč je 253 megavatov. Vendar je omejitev sončnih elektrarn v tem, da seveda delujejo samo podnevi – najbolj med 10. in 16. uro poleti, ko je sonce najmočnejše –, mrknejo pa zvečer. Prav v prvih temnih urah pa je poraba elektrike največja.

V zadnjem času se je hitra rast sončnih elektrarn sicer ustavila. Investitorji najbrž čakajo na učinke novega energetskega zakona, sprejtega letos spomladi. Vanj so namreč zapisali, da bodo spodbujali uporabo obnovljivih virov, ni pa še podzakonskih aktov, s katerimi bi namen udejanjili. Greenpeace glede gradnje sončnih elektrarn nima pomislekov, saj je Slovenija sprejela predpis, da se ne smejo graditi na njivah, zato torej ne bodo zasedale površin za pridelavo hrane.

Pri hidroelektrarnah Greenpeaceova podpora ni povsem brezpogojna. Proti malim elektrarnam nimajo nič, pri velikih, ki jih gradijo na Savi, pa je njihova podpora odvisna od tega, kako bodo upoštevali študije za čim manjši učinek na okolje. Do elektrarn na energetsko še povsem neizkoriščeni Muri še niso oblikovali končnega stališča, saj ni jasno, ali bodo na meji med Štajersko in Prekmurjem sploh kaj gradili.

V Greenpeaceu se zavzemajo za uporabo vseh obnovljivih virov, poleg naštetih tudi biomase in bioplina, vendar z nekaj pogoji. Pri biomasi, se pravi lesu, za pridobivanje energije zagovarjajo uporabo sekancev in peletov, torej le kurjenje za predelavo neprimernega lesa. Rabo bioplina pa podpirajo, če se za njegovo pridobivanje uporabljajo kmetijski odpadki, in ne za prehrano primerni pridelki.

Če je raba sončne energije za pridobivanje elektrike presegla vsa pričakovanja, pa po besedah Vendraminove za načrti zaostaja povečevanje pridobivanja elektrike iz vodne energije. Najbolj vodnata slovenska reka Drava je popolnoma izkoriščena, velikih hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi pa ne gradijo v tempu, kot so ga določili. Povečuje se sicer raba biomase, torej lesa, predvsem za pridobivanje toplote, vendar se s tem povečujejo tudi izpusti trdnih delcev. Pri bioplinu pa je težava predvsem smrad, zato mu nasprotujejo okoliški prebivalci.

Nizkoogljična prihodnost

Pred kratkim je luč sveta ugledalo svetovno poročilo o obnovljivih virih energije za leto 2013. Do zdaj je bilo izkoriščanje vetra na svetovni ravni najhitreje rastoči način pridobivanja energije, vendar se je v zadnjem času tehnologija za izkoriščanje sončne energije tako pocenila, da dohiteva ali že prehiteva vetrno.

Po višini investicij so obnovljivi viri že prvi na svetu. Celo Kitajska, ki je na drugem mestu med gospodarskimi silami – in na prvem mestu med onesnaževalci –, vlaga več denarja v rabo obnovljivih kot fosilnih virov energije za svojo vedno večje potrebe. Rast vlaganja v obnovljive vire je celo bolj eksplozivna od rasti bruto domačega proizvoda.

Pa je sploh mogoče pričakovati, da bo Slovenija nadomestila sedanje vire energije z obnovljivimi? »Enako realno kot to, da se bomo rešili korupcije. Če se hoče, se lahko reši oboje. Tehnološko je že izvedljivo, tudi cenovno se izide. Imamo znanje, imamo podjetja, ki se ukvarjajo s tem. Tako kot imamo skupine za bolj proti korupciji, si bomo mi prizadevali za spremembo miselnosti. Koristi prehoda na obnovljive vire so tako velike, da bi bilo škoda, da bi Slovenija tudi na tem področju capljala zadaj in svetu sledila z desetletjem in pol zaostanka,« je prepričan Savić.

Po njegovem mnenju bo najlažje nadomestiti vire za pridobivanje elektrike, težje bo s prometom; ker ni resne alternative bencinskim motorjem, se strategije do leta 2030 prometa skoraj ne dotikajo. Najtrši oreh pa bo kmetijstvo. Predvsem živinoreja je eden največjih virov toplogrednih plinov, saj zahteva pridelava krme veliko kmetijskih površin, ki jih je treba obdelovati s težkimi kmetijskimi stroji, predvsem pa v prebavnem traktu živine nastajajo velike količine enega najmočnejših toplogrednih plinov, metana.

Kakor pravi Hinko Šolinc z direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in okolje, je najbolj perspektiven obnovljiv vir energije v streho vgrajena sončna elektrarna. Ima nizke obratovalne stroške in elektriko proizvede tam, kjer se tudi porabi. Če bi na vse slovenske strehe namestili sončne panele, bi lahko pridobili toliko elektrike, kot je porabimo. Vendar je kaj takšnega seveda nerealno. Je pa elektrika iz energije sonca že več kot zanemarljiv vir; na primer aprila, ki ni ravno najbolj sončen mesec, je iz tovrstnih elektrarn prišlo 1,8 odstotka slovenske elektrike.

Šolinc poudarja, da do leta 2030 z obnovljivimi viri zagotovo ne bomo nadomestili fosilnih, pa tudi do leta 2050 najbrž ne. Pri tem omeni promet. Ob današnji tehnologiji je izvedljivo, da bi osebni promet namesto nafte gnala elektrika – ta že žene večino vlakov –, ni pa (še) mogoča takšna preusmeritev pri tovornih vozilih, ladjah in letalih. Tudi nekatere industrijske panoge nujno potrebujejo kot gorivo zemeljski plin. »Nič še ne kaže, da bi obnovljivi viri energije lahko popolnoma nadomestili tiste, ki jih uporabljamo zdaj,« meni Šolinc.