Zavrtel se je turistični vrtiljak

V vročico poletne turistične sezone vstopa Ljubljana dobro pripravljena, predvsem pa ozaljšana z oznako druge najzanimivejše evropske destinacije. Na Obali priznavajo, da jim je ukrajinsko-ruski spor odžrl veliko najhvaležnejših gostov, obetajo pa si boljši obisk zahodnih sosedov. Gorenjsko, kjer so gore, bodo stacionarni gostje lahko natanko spoznavali z avtobusnimi prevozi. Pod Pohorjem imajo težave, a so optimistični, največ stavijo na sodelovanje z Avstrijci.

Petra Stušek iz Turizma Ljubljana je povedala, da je Ljubljana kot mestna destinacija zanimiva vse leto, v toplejših mesecih pa tradicionalno pričakujejo večji obisk. Precej turistov, predvsem okoliških, torej Italijanov, Avstrijcev, Hrvatov in tudi Nemcev, je povratnikov, zato vsako leto obogatijo ljubljansko turistično ponudbo z novostmi, spremljajo pa ponudbo Ljubljane tudi številni tujci z vseh kontinentov, ki v Ljubljano pridejo prvič. Letos bodo lahko okušali ljubljanske tradicionalne jedi, ki so združile kar 60 gostincev in drugih ponudnikov v glavnem mestu. Na sprehod se bodo po zelenih obnovljenih nabrežjih podali v novo čajnico Primula v Botaničnem vrtu, v rozariju v Tivoliju pa cveti že ogromno vrtnic, med njimi tudi pet kandidatk za vrtnico Ljubljana, ki jo bodo meščani in obiskovalci izbrali prihodnje leto. Tujce zanima tudi brezplačni minitečaj slovenščine, ki je vsako sredo popoldne v STIC, Slovenskem turistično-informacijskem centru, saj je dobro obiskan.

Druga najzanimivejša

Lani je bilo v Ljubljani 497.553 prihodov, kar je devet odstotkov več kot leto prej, in 945.351 oziroma enajst odstotkov več nočitev. V petih mesecih letošnjega leta je bilo v Ljubljani 299.850 nočitev, kar je za 6,6 odstotka več kot v istem obdobju lani (281.583). Turisti v Ljubljani v povprečju ostajajo dve noči, letos pa kaže, da bo Ljubljana prvič presegla milijon nočitev. Tudi zato, ker je znani svetovni vodič Lonely Planet uvrstil Ljubljano na drugo mesto lestvice najzanimivejših evropskih destinacij leta 2014.

Lonely Planet je Slovenijo decembra leta 2012 uvrstil med 10 destinacij, kjer popotnik dobi največ za svoj denar (Best value destination 2013). Po tej objavi se je število ameriških gostov glede na nočitve v Ljubljani povečevalo: decembra 2012 so bili Američani na desetem mestu, junija lani pa že na drugem mestu po realiziranih nočitvah, pravi Stuškova.

To je podatek, ki po njenih besedah potrjuje, da je letošnja objava Lonely Planet in priporočilo Ljubljane kot druge najboljše med vsemi evropskimi destinacijami neprecenljivega pomena. Dejstvo je, da objave o Ljubljani v tujih uglednih medijih in sodelovanje s top blogerji pomembno vplivajo na prepoznavnost in pripomorejo v večjemu ugledu Ljubljane kot privlačne turistične točke. »Pravkar je v Ljubljani skupina osmih blogerjev, ki intenzivno spremlja ponudbo Ljubljane in tudi nam s svojimi objavami na družabnih medijih dajejo dragocen odziv ter pomembne informacije, kaj je turistom všeč in česa si še želijo,« pojasnjuje Petra Stušek.

Kje so Rusi

Direktorji prodajnih služb portoroških hotelskih podjetij pa so po drugi strani slabe volje. Zaradi posledic rusko-ukrajinske krize in odnosa Evropske unije do nje zaznavajo strm padec obiska enih najbolj spoštovanih tujih gostov. V portoroških hotelih je za približno 30 odstotkov manj Rusov. Namesto njih sicer prihajajo drugi, vendar je bogate ruske goste menda težko nadomestiti.

»Turizem je kot odprta knjiga, iz katere je mogoče nazorno razbrati dogajanja po posameznih trgih. Ne samo z ruskega trga. Na italijanskem trgu je k sreči nekoliko drugače. Takoj ko je novi italijanski premier uresničil prve od svojih napovedanih ukrepov, smo zaznali blage, vendar očitne izboljšave na za nas najpomembnejšem trgu,« je povedal Jadran Furlanič, direktor Turističnega združenja Portorož. Bolj kot Matteo Renzi je po Furlaničevih zagotovilih pomagalo to, da je Spirit prispeval 50.000 evrov, portoroško turistično gospodarstvo je dodalo 114.000 evrov in so za skupni znesek izpeljali promocijsko akcijo na italijanskih spletnih medijih. »Ta medij je hvaležen, ker lahko takoj opažamo konkretne odzive. Vlaganja so se več kot izplačala in v juniju ter za julij že opažamo pomembne izboljšave, s tem pa potrditve, da smo vlagali pravilno. Pred leti smo za takšne akcije dobili od države za promocijo štirikrat večje vsote. Če bi hoteli pošteno nastopiti na italijanskem trgu, bi potrebovali milijon do 1,5 milijona evrov. Tako to počnejo Hrvati,« je pojasnil Furlanič ter opozoril, da neuresničena napovedana letalska linija iz Italije za Portorož še ni pokopana.

Podatki kažejo, da bodo portoroški hoteli v prvih šestih mesecih ustvarili približno 435.000 prenočitev, kar je približno dva do tri odstotke slabše kakor lani. Razlogi so znani: nekaj mesecev zaprti hoteli Istrabenzovega LifeClassa, zelo slabo vreme v maju, gospodarska negotovost v Italiji, prenizko vlaganje v promocijo in zdaj še Rusi. »Tudi nogometno prvenstvo je za kanček vplivalo na obisk. Težko je verjeti, toda izpad Italije iz nadaljnjega tekmovanja je za naš turizem še ena majhna, vendar priložnost – Italijani bodo šli prej na dopuste,« pravi Furlanič.

Samo maja so v portoroških hotelih zaznali devet odstotkov manj hotelskih prenočitev, v juniju pa štiri odstotke več kot v prejšnjem letu. Janez Jager, direktor trženja v Istrabenz Turizmu, pravi, da je letošnja sezona precej nepredvidljiva, zato se lahko dogajajo spremembe pri obisku za desetino navzgor ali navzdol v primerjavi z lanskim letom. »Junija smo imeli pet odstotkov boljši obisk v naših hotelih, dober obisk pričakujemo tudi julija, ko je gostov največ, saj imamo tedaj ponavadi skoraj 50 odstotkov več gostov kot junija, denimo.«

Petra Baruca Zabukovec pa nam je za skupino Bernardin povedala, da so imeli junija za sedem odstotkov boljši obisk, v prvi polovici leta za dva odstotka manj, julija imajo rezerviranih že 80 odstotkov vseh zmogljivosti, zato trdijo, da bo poletna sezona zanje dobra. Včeraj so bili portoroški hoteli 79-odstotno zasedeni, v primerjavi z letom prej je bilo gostov za 10 odstotkov manj. A že prihodnje dni bo vse drugače.

Gorenjski bus

Tudi na Bledu, v Bohinju in na Pokljuki bo letos organiziran avtobusni prevoz za stacionarne turiste, s čimer sledijo in dopolnjujejo lani začeti projekt Turizma Radovljica. Z javnim prevozom bo poleti (le ob koncih tedna) po 23 letih spet dostopna Pokljuka. Z javnim avtobusnim prevozom želijo pomagati k manjšemu onesnaževanju zraka v občutljivem alpskem okolju, obvarovati rastlinstvo, zmanjšati hrup in se izogniti problemom gostega prometa in parkiranja. Javni prevoz omogoča več časa za opazovanje narave in tudi, da se nam ni treba vračati na isto izhodišče, so prednosti novosti ta teden predstavili na Bledu.

Morana Polovič iz Turizma Radovljica je povedala, da je bil odziv na lanski pilotni projekti zelo dober. Po sistemu »hop-on hop-off« so turistom omogočili ogled različnih krajev in turističnih znamenitosti v radovljiški občini, turisti pa so novost sprejeli z zadovoljstvom. Najpogosteje se za hop-on hop-off avtobus odločajo stacionarni gostje, ki na Gorenjsko prihajajo z letalom, med njimi je največ angleških. Z dnevno vozovnico za pet evrov so turistom omogočili obisk krajev in turističnih znamenitosti. Po ogledu, denimo kovaške Krope, je mogoče z isto vozovnico nadaljevali pot do naslednje točke.

Čeprav je Bled osrednja turistična znamenitost v Sloveniji in ga obišče največ turistov, so zanimivo priložnost in zgled za javni avtobusni prevoz turistov po sistemu hop-on hop-off v tujini odkrili Radovljičani, kjer se s turizmom bolj organizirano ukvarjajo zadnjih nekaj let. Vodja tamkajšnje turistične organizacije Nataša Mikelj je dokazala, da so za turiste lahko zelo zanimivi Radovljica in drugi kraji v občini, hkrati se po njihovih rešitvah zgledujejo na Bledu.

Nove avtobusne povezave za turiste so se razveselili v Bohinju, kjer veliko energije namenjajo umirjanju motornega prometa in uporabi vseh oblik trajnostne mobilnosti. Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, pravi, da bodo še okrepili ozaveščanje o pomenu rabe javnih prevoznih sredstev.

V dveh poletnih mesecih bo ob torkih avtobus goste petkrat na dan z Bleda peljal v Radovljico in Kropo, v četrtek v Begunje, kjer je zelo obiskana Avsenikova galerija, ob vikendih bo vozil na Pokljuko, za prihodnje leto razmišljajo, da bi avtobus vozil tudi v Kranjsko Goro. Poleg tega so izdali še turistični vodnik z voznimi redi avtobusov in nekaterimi turističnimi znamenitostmi v krajih ob poti avtobusa.

Kljub obvezi iz zakona o TNP država za spodbujanje trajnostne mobilnosti denarja ni dala, zato avtobus s po pet tisoč evri financirajo lokalne turistične organizacije.

Kljub težavam optimistični

Zapleti in celo napovedan stečaj Športnega centra Pohorje in enake težave Vinagove kleti, ki ni zgolj prostor za shranjevanje vina, ampak s svojimi kilometrskimi labirinti pod mestnim središčem pomeni tudi turistično atrakcijo, se zdijo kaj slabi obeti za turistično sezono v Mariboru.

Vendar direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Janja Viher nikakor ni pesimistična. Nasprotno, pravi, da se tako dobro na turistično sezono še nikoli niso pripravili in si obetajo boljše rezultate kot lani. Leto 2012, ko je Maribor nosil naziv Evropske prestolnice kulture, sicer ostaja nedosegljivo, vendar po besedah Viherjeve zaznavajo sicer skromno, vendar stalno rast stacionarnih gostov, ki jih je že več kot tranzitnih in enodnevnih. Prav tako se spreminja njihova struktura, če so še nedolgo tega prevladovali predvsem Avstrijci, Nemci in Italijani, je zdaj vse več Skandinavcev, pa tudi Čehov in Poljakov.

Kar zadeva nočitvene zmogljivosti, posebnih novosti ni, le na turistični kmetiji Valdhuber v Svečini bodo odprli nov tovrstni objet. Sicer pa so letos začeli močno promovirati ekološko vas Ruševec, ki so jo odprli že lani jeseni, prvi rezultati pa so zelo obetavni. Tudi sicer ostaja Pohorje na vrhu ponudbe Maribora in regije, prav tako Drava, kjer istoimenski center letos dobiva zaokroženo ponudbo z odprtjem nove restavracije, ki prav tako nosi ime Drava.

Največ pa stavijo na novo sodelovanje z Avstrijci, saj so se dogovorili za skupno ponudbo z Gradcem ter avstrijskimi vinskimi in kolesarskimi potmi in termalnimi središči. Na slovenski strani – poleg Maribora se je v projekt vključilo dvaindvajset okoliških občin – tako zdaj v mestu in okolici čaka nekaj kilometrov novih kolesarskih stez, uredili so nove točke za izposojo koles, med njimi je tudi šestintrideset električnih. Prav tako so uredili nove pohodniške smeri ter se še posebej posvetili kulinariki, ne nazadnje je v središču Maribora spet odprta restavracija in kavarna Rotovž, kjer bo odslej tudi plesišče.