Izigravanje uroloških bolnikov

Predstavljamo zgodbo z več razsežnostmi, ki kažejo na domnevno sporna ravnanja zdravnika, morda celo poskus goljufije.

Objavljeno
18. julij 2014 21.03
Onkološki inštitut 04.marca 2014
Brigite Ferlič Žgajnar, Suzana Kos, Ozadja
Brigite Ferlič Žgajnar, Suzana Kos, Ozadja
Razkrivamo, kako je predstojnik oddelka za urologijo v slovenjgraški bolnišnici za plačilo v zasebni ambulanti opravil po našem prepričanju nepotreben posvet glede operacije pri bolniku, ki ga je kasneje obravnaval v bolnišnici. Zgodba ima več razsežnosti, ki kažejo na domnevno sporna ravnanja, morda celo poskus goljufije.

Protikorupcijska komisija (KPK) je v februarskem mnenju o oceni tveganj v zdravstvenem sistemu zapisala, da prepletanje javnega in zasebnega interesa v zdravstvu oziroma obstoj zdravnikov, ki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu, ustvarja sistemsko korupcijsko tveganje, povečuje pa tudi tveganje za nastanek nasprotij interesov. Poglejmo zakaj.

Odraz neurejenih razmer

Lansko jesen je bil v Medurju, zasebni urološki ambulanti v Izoli, ki ima za opravljanje dejavnosti tudi koncesijo, na napotnico, torej v breme zdravstvenega zavarovanja, pregledan bolnik, čigar podatke hranimo v uredništvu. Postavili so mu diagnozo in mu naročili, naj se čez teden dni zglasi v njihovi ljubljanski ambulanti zaradi dogovora o čimprejšnji operaciji. Tam ga je sprejel Marko Zupančič, predstojnik oddelka za urologijo v slovenjgraški bolnici, kjer trenutno dela krajši delovni čas – 24 ur na teden, sodeluje pa tudi z urološko zasebno prakso VUK v Beogradu. Na podlagi vpogleda v izvide je po nekajminutnem posvetu in plačanih 90 evrih bolnika obvestil, da bo o datumu sprejema na urologijo v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in preostalih navodilih v zvezi s tem pisno obveščen. In je bil. Že dan po samoplačniškem pregledu, ki je bil opravljen v poznih popoldanskih urah, mu je Zupančič iz slovenjgraške bolnišnice poslal pismo z vsemi potrebnimi informacijami. V bolnišnici je bil njegov sprejemni in lečeči zdravnik, operiral pa ga je Zoran Krstanoski, ki prav tako opravlja konzultantsko delo za Medur!

Sumljiv posvet

Na splošno velja, da se bolnik z že znanimi podatki o diagnozi oziroma po specialističnem pregledu oglasi v bolnišnici, kjer ga uvrstijo na čakalni seznam za operacijo. V zgoraj opisani situaciji pa je bolnik teden dni po potrebnem in za vpis na čakalno listo zadostnem pregledu naredil še vmesni, plačljiv postanek, zato ugibamo čemu je bilo to potrebno. Tudi na ZZZS se sprašujejo o potrebnosti takega posveta in dodani vrednosti z vidika medicinske stroke. »Tak posvet vsekakor ne more biti namenjen zagotovitvi termina za operacijo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec,« so bili jasni. A kot izhaja iz dokumentacije, je šlo zgolj za to, vzgibi za tako ravnanje pa so bili najverjetneje pridobitniški. Kako si lahko drugače razlagamo, da je bolnika pregledal urolog na napotnico, potem pa je drug urolog iz iste zasebne prakse, le da z nekajdnevnim zamikom v njihovi drugi ambulanti za plačilo zgolj pregledal izvid, potrdil kolegovo mnenje in pomagal pri določitvi datuma operacije, ki je bila opravljena v ustanovi, v kateri je zaposlen? Zupančič se na naša vprašanja ni odzval.

Se pa zgodba s tem še ne konča, saj smo dobili podatek, da so prav ta posvet, ki ga je bolnik plačal iz lastnega žepa, pri Medurju hoteli zaračunati še dopolnilni zdravstveni zavarovalnici. Menda jim ni uspelo. Se pa postavlja vprašanje, kolikokrat jim je. Je v zgornjem primeru zgolj nastala nenamerna pomota ali je bila to redna praksa? Odgovore bi lahko dala natančna preiskava, imamo pa informacijo, da obstaja vsaj še eden podoben primer.

Kakorkoli, na ZZZS so nam pojasnili, da za operacijo, ki jo je imel bolnik v opisanem primeru, ni potrebno doplačilo zavarovane osebe ali njenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, cene pa okvirno znašajo od tisoč do tri tisoč evrov. Za to ceno lahko bolnik seveda pričakuje in zahteva tudi kakšen posvet z zdravnikom glede poteka posega.

Uvrščanje na čakalni seznam

Kako Zupančič uvršča paciente, ki jih obravnava v Medurju, na sezname za operacije, ni znano. Obstaja pa verjetnost, da so bolniki, s katerimi se sreča v zasebni praksi, v javnem zavodu oziroma na oddelku, ki ga tam vodi, obravnavani prednostno. Zgoraj omenjeni bolnik je prišel na vrsto za poseg v bolnišnici dvajseti dan po pregledu v Izoli oziroma dvanajsti dan po posvetu z zdravnikom, povprečna uradna čakalna doba na operacijo pa je takrat trajala 45 dni. Če je vrsto preskočil, za koliko in kakšne posledice so zaradi tega utrpeli drugi, če sploh, je stvar preiskav in raziskav. Ko so se sumi o preskakovanju vrst pojavili v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, je KPK sklenila, da so tudi čakalne vrste področje z visokim korupcijskim tveganjem, ki ni ustrezno obvladano. »Čeprav nadzor in organi ugotavljajo pogoste kršitve čakalnih vrst v javnih zavodih, sistem pa omogoča tudi njihovo preskakovanje, javni zavodi tveganj, povezanih s čakalnimi vrstami, v načrtih integritete ne zaznavajo in jih zato ne obravnavajo ustrezno,« so zapisali v načelnem mnenju.

Vez do Gantarja

Sicer pa je Medur postal širše prepoznaven lani, ko mu je nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar omogočil širitev koncesije v Izolo in se je ugibalo, ali je to nemara storil sebi v prid in se bo tam zaposlil. Za Delo je tedaj povedal: »Ker je Medur pokazal interes za razširitev programa za območno enoto Koper, sem to storil, tako da bo za Primorce urolog bolj dostopen. »Ne vem, kateri zdravniki bodo tam delali. Nisem med njimi.«

Gantar, novoizvoljeni poslanec Desusa, je zdaj pojasnil, da je po tem, ko je novembra odstopil s položaja ministra, delal tudi v Medurju: »Nekajkrat sem brezplačno nadomeščal doktorja Kolarja, nosilca koncesije, to pa je tudi vse.« Pojasnil je še, da je bila v času, ko je Medurju razširil koncesijo, pokritost Obale z urološkimi zdravstvenimi storitvami pri 38 odstotkih povprečja v državi, na urološki pregled pa je bilo treba v bolnišnici Izola čakati približno trinajst mesecev: »Dostop bolnikov na Obali do urologa je bil katastrofalen.« Na vprašanje, kako pojasnjuje dejstvo, da je med približno petdesetimi urologi v državi edini brez zaposlitve, odgovarja, da nekaj ponudb za delo ima, a so vse precej oddaljene od Obale, kjer ima družino. »Iz izolske bolnišnice pa sem odšel, ker se ni dalo delati v skladu z mojimi pričakovanji,« je dodal. Koncesijo za urološko ambulanto je med ministrovanjem dodelil tudi Železniškemu zdravstvenemu domu v Ljubljani, kjer je od začetka maja letos, ko je registriral dejavnost, prav tako brezplačno opravljal delo urologa. Gantar meni, da dejstvo, da dodeljeno koncesijo realizira kar sam, ni ne moralno sporno in tudi ne nezakonito, sploh pa takrat, ko je ministrstvo za zdravje odločilo o koncesijah, še ni vedel, da bo s položaja odstopil. Vlada mu je sicer še med ministrovanjem izdala soglasje, da se 20-odstotno zaposli v Bolnišnici Sežana.

Po podeljeni koncesiji vse po starem

Jani Dernič, direktor Splošne bolnišnice Izola, je zatrdil, da se čakalne dobe zaradi Medurjevega prihoda niso prav nič skrajšale: »Aprila 2013 se je čakalna doba z enega leta podaljšala na 540 dni, kolikor znaša tudi danes. Trenutno je čakajočih na prvi pregled 365 bolnikov in bolnic. Eden od naših specialistov ima od decembra 2013 do decembra letos soglasje za delo za osem ur na teden v Medurju.« Realizacija njihove urološke ambulante je lani za 20 odstotkov presegla program pogodbe z ZZZS, za približno toliko se je povečala tudi količina obravnavanih bolnikov na hospitalni ravni. »Normalno je, da za skrajševanje čakalne dobe povečaš program, vendar je SBI izključena iz te želje in potreb prebivalstva,« je pojasnil Dernič. Povedal je še, da bi z lastnim zdravniškim kadrom težko povečali program, bi pa bilo to mogoče s pogodbenim delavcem, do zaključka specializacije zdravnikov, ki sta v programu.

ZZZS je imel lani za opravljanje specialistične zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti urologije z Medurjem (pred njegovo širitvijo junija lani v Izolo) sklenjeno pogodbo za 163.723 evrov na leto, letos pa je pogodbena vrednost 293.147 evrov in se glasi na pravno osebo Medur, d. o. o., kar pomeni, da se ta vrednost ne deli na lokacijo posamezne ambulante (v Ljubljani ali Izoli).