Kajzerce: Mostovi okrožja Ljubljana

Ljubljana je ta mesec, seveda po zaslugi najboljšega župana vseh časov Zorana Jankovića, podrla še en svetovni rekord. Glavno mesto je namreč postalo mesto z največ mostovi na svetu. Po naših podatkih jih je Zoran v zadnjih letih postavil ali obnovil najmanj deset, vendar ta številka še zdaleč ni dokončna. Pri štetju je sodelovala celotna redakcija, a nam vseh zaradi neverjetnega števila – kljub večmesečnemu trudu – ni uspelo zajeti v raziskavo.

»Tudi mi smo bili presenečeni,« je dejal John Bridges, predsednik svetovnega sklada za proučevanje mostov, »saj vseh obstoječih, adaptiranih, prestavljenih in na novo zgrajenih enostavno zaradi množine nismo mogli identificirati«. Sklad je kljub temu ljubljanskemu okrožju podelil naziv mesta z največ mostovi. »Po naših prvih, začasnih in neuradnih izračunih ima Ljubljana največjo gostoto mostov, brvi in drugih podobnih inštalacij na prebivalca. Naši izračuni kažejo, da na enega prebivalca pridejo kar trije prehodi čez reko,« je pojasnil Bridges.

Strokovnjake za mostogradnjo ni presenetila le množina, pač pa tudi stroški izgradnje, ki so šli v desetine milijonov evrov. Torej hišnim arhitektom in izvajalcem. »Glede na to, da gre za korito in nekaj vode, kar vi celo imenujete reka, so stroški pretirani,« je ocenil strokovnjak za koritno gradnjo Otto Fußgängerbrücke z bonskega inštituta za arhitektonske študije. »Za primerjavo: v Mariboru sem na območju centra naštel šest mostov in brvi, reka Drava pa je v primerjavi z Ljubljanico, no ... kakor New York proti Kopru. V Mariboru imajo šest mostov, vi pa čez to korito več deset. Z vsem tem denarjem bi lahko v Mariboru brez težav potegnili čez Dravo londonski Tower Bridge ali Brooklynski most,« je dejal naš nemški sogovornik.

Ne glede na te zlobne kritike, ki župana, ki si želi le lepo obrežje reke, predstavljajo kot megalomana, zapravljivca denarja (ki bi ga lahko dobili nazaj le z uvedbo mostnin) in postavljavca spomenikov, se je nekaj teh grobih diskvalifikacij že prijelo v javnosti. Tako je po eni od informacij županovo kodno ime Brvar – jasno je namreč, da vse projekte, ki jih odpira, težko imenujemo »most« –, spet po drugih ga kličejo kar Mostiščar. Nekaj nasprotnikov ima tudi med prebivalci glavnega mesta. »Drži, na živce mi gre vse skupaj. Človek se ne more sprehajati ob Ljubljanici, ne da bi na vsakih 20, 30 metrov naletel na most ali brv,« pravi 56-letna Otilija Mostnik.

Kakorkoli, slavni Brvar bo upodobljen tudi v tretjem delu filmske uspešnice Najini mostovi. Spomnimo, drugi del je bil v Sloveniji in na Hrvaškem posnet lani z naslovom The Castles of Zagorje County ali v slovenskem prevodu Najini gradovi. Pahorja je, spomnimo, igral Clint Eastwood, Kosorjevo Meryl Streep. Tretji del pa se vrača nazaj k mostovom, saj bo tokratni naslov Moji mostovi. Film bo nastal v koprodukciji filmske družbe Ogrin, Jankovića pa bo, tako kot v predhodnem filmu Pahorja, igral Eastwood, ki je že dejal, da se bo moral zaradi nove vloge »malček okrepiti«. Ker spodobnega filma brez ženske ni, je bilo predvideno, da bi Alenko Bratušek igrala Streepova, a je spor v podjetju Positive Slovenia Movies te načrte pokvaril, tako da bo Eastwood nastopil kar sam. Predvideva se, da bo film presegel gledanost Neretve, katere glavni junak ni bil Tito, pač pa – most.

Janković naj bi napisal tudi knjigo Moji mostovi, a v njej ne bo razkril, koliko mostov je popravil, postavil, zrušil in premaknil, kakor tudi ne skupne vsote brvo- in mostogradnje, saj, kot pravi, »statistike in številke ljudi ne zanimajo, pač pa zgolj napeto dogajanje pri veliki operaciji, ki sem jo začel v Ljubljani«. Napoveduje, da bo tam, kjer je razdalja med mostovoma daljša od 34,7 metra, vojsko prosil za začasno postavitev vmesnih pontonskih mostov.

Zoper reklamo, ki si jo dela župan Ljubljane, je protestirala SLS, ki ima politično mostogradnjo patentirano. Brez uspeha. Mostov je enostavno že preveč.