Tiskane izdaje
Zborovanje Evropske ljudske stranke (EPP) je v Dublinu, poročajo naši posebni poročevalci, potekalo v slogu kratice: v resnici je šlo za ekonomskopropagandni program. Veliko pomembneje je bilo tisto, kar se je dogajalo v zakulisju, povezano seveda z našimi strankami, članicami EPP. Ker je zdaj (skoraj uradno) že nastal razkol med SLS in NSi na eni in SDS na drugi strani, smo naše poročevalce poslali na nočno misijo, ki naj bi razkrila razmerja med njimi, saj so družabna omrežja, predvsem facebook in tviter, zapolnili s fotografijami iz Dublina.
Medtem ko so v SDS secirali tranzicijsko udbomafijo, komunistično protikorupcijsko komisijo in kučanovsko pravosodje ter se fotografirali z Ukrajinkami, so v SLS in NSi sproščeno objavljali fotografije s kupicami v rokah. Kozarci so bili napolnjeni z vinom in še pogosteje s pivom. Guinnessom, seveda. Čeprav zvočne podlage ni bilo, si je javnost, ko je opazovala druženje Franca Bogoviča in Ljudmile Novak, v ozadju fotografij zlahka prestavljala Naceta in Heleno s šlagerjem Prijatelja za vedno.
Skupne fotografije delegacij slovenskih članic EPP pa ni bilo. Niti ene. Franc in Ljudmila (z Lojzetom), Janša na fotografijah sam ali z Ukrajinci. Ker je bil razkol tako očiten, smo naše sile poslali v enega od pubov, kjer se je zadrževala koalicija SLS + NSi. Vklopili smo mikrofone. »Še eno rundo daj, točajka, za družbo staro,« se je zaslišal prešeren glas Mateja Tonina, nato pa še, »prav imaš, Matejko, še eno rundo guinnessov! Ne eno, kar dve naj prinesejo!« Glas smo identificirali kot Bogovičev. »Malo pa vseeno pogrešam Janeza. Veliko zamer imam, ampak ...« se je zaslišal glas Lojzeta Peterleta. »Tudi jaz ga malo ...« je poskušal Aleš Hojs, a ga je prekinila Novakova: »Fanta, ne se sekirat. Mi bomo – skupaj – kmalu najpomembnejša stranka desne sredine. Žlahtna konservativna stranka!« Nato se je zaslišal glas – do sklepa redakcije nam ga še ni uspelo identificirati, predvidevamo pa, da gre za kakšnega mlajšega člana ene od strank –, ki je z zapletajočim se jezikom pripomnil, da ima »raje kozarček žlahtnega od žlahtne konzerve«.
»Najprej evropske, potem lokalne, potem državnozborske volitve. Kakšen združitveni kongres vsaj pred slednjimi ne bi škodil,« je, takoj ko je dvignil kozarec s temnim pivom, dejal Franc. »No, ne prehitevajmo, Franci. Saj veš, kaj je bilo s SLS in SKD. Lahko ti pove Lojze, ki je ...,« je nadaljevala Ljudmila, ko jo je prekinil Lojze: »Ne bi zdaj o tem. Res ne. Sploh pa nisem bil jaz. No, morda malo. Bil je, no, saj vesta, tista zavesa v dvorani ...«. No, pa dajmo vseeno eno rundo na morebiten združitveni kongres, se je znova zaslišal glas mlajšega člana ene od strank. Slišalo se je tudi močno cingljanje ob trku kozarcev.
»Porkaduš!« se je nenadoma zaslišal Toninov glas. »Sranje, a je Janša prišel v pub?« se je Bogovič obrnil proti vratom, Ljudmila pa je lezla pod mizo. »Ne, ne. Poteka akcija Karitas 40 dni brez alkohola, ki bo trajala ves postni čas, do 30. marca! Mi pa pijemo in še slike šibamo na tviter!« je pojasnil Matej. »Zbrišite!« je ukazala Ljudmila. »Jebelacesta. Ne bo šlo. Imamo že 145 retvitov in 76 fejvoritov. Na facebooku pa 112 lajkov.« Franc se je spomnil: »Napišite, da pijemo črni čaj, kokto, temni malinovec, karkoli.«
Ljudmila in Franc sta se nato umaknila do šanka, kjer se jima je približal naš agent, oblečen v 130-kilogramskega Irca (s skritim mikrofonom). »Franc, zdaj gre zares. Zdržati bo treba. To, kar se zdaj dogaja na Krimu, je mala malica proti tistemu, kar nas čaka na domači politični sceni ...« je dejala Ljudmila. »Na našem polu, a ne? Vem. Ampak zmogla bova. Rešila naju bo ... Zvestoba do roba,« ji je odvrnil Franc in se nasmehnil: »Skupaj bova pristala v slovenski knjigi političnih rekordov.«
Nato se je obrnil proti natakarju: »Two more Guinness!«*
*Še dva guinnessa!
