Kajzerce: Velikani med nami

Ekskluzivni intervju z lastnikom blagovne znamke in ustanoviteljem Prešernovega sklada

Objavljeno
24. januar 2014 22.51
Slovenija, Maribor, 23.5.2012, HAMPTON Christopher foto:Tadej Regent/Delo
Rok Kajzer, Ozadja
Rok Kajzer, Ozadja
Zaradi pričakovanih zapletov pri podelitvi nagrad Prešernovega sklada, kjer hočejo sile teme in kaosa onemogočiti tvorca dokumentarnih filmov, je za našo rubriko dal ekskluzivni intervju lastnik blagovne znamke nagrad in ustanovitelj tega sklada. Dame in gospodje, prvič po letih molka – doktor France Prešeren!

Kot lahko beremo, se je zapletlo pri podelitvi nagrade vašega sklada. Dobil naj bi jo ...

Najboljši slovenski režiser, scenarist in snemalec ter vrhunski tvorec dokumentarne umetnosti. Nagrado, poimenovano po moji malenkosti, si povsem zasluži. Poglejte, zame pravijo, da sem največji slovenski pesnik. On pa je največji slovenski avtor dokumentarnega filma. Naj vrže opeko tisti, ki misli drugače!

Toda poznavalci dokumentarnega filma so njegovega raztrgali.

Že, toda navodila so dobili v dnevni sobi najbolj znane hiše v Murglah. Avtor dokumentarca je bil navsezadnje nagrajevan na najbolj prestižnih festivalih doma in v tujini. Tudi jaz sem bil v času življenja odrinjen na rob – kljub mojim vrhunskim stvaritvam. Čas bo pokazal, kakšnega velikana imamo med seboj.

Ampak komisija vašega sklada ga sploh ni predlagala, izbral ga je kar upravni odbor. Zdi se, da gre za politično odločitev.

Gledate dansko televizijsko serijo Borgen? No, tudi pri nas je veliko spin doktorjev, ki so zavedli komisijo. Upravni odbor je popravil to napako in krivico, ki se je zgodila temu velikemu človeku. Še zdaj se ga spomnim, ko je vodil TV Slovenija. Tako odličnega državotvornega programa ni bilo ne pred njim in ne po njem. Tudi vi bi se lahko zgledovali po njem.

Skratka, odločitev upravnega odbora je povsem pravilna?

Ah, zdaj ste pa že kot Primicova Julija. Lahko rečem le: vreména bodo Kranjcem se zjasnile.

No, pa preidimo na druga aktualna vprašanja. Ste znani borec za slovensko narodno substanco. Kako komentirate izjave predsednika ene od strank, ki novinarje, ki nimajo pravih krvnih zrnc, označuje za opankarje?

Poglejte, to so popolnoma sprejemljive izjave. Del udbomafije hoče te globoko domoljubne izjave, ki so povsem v skladu z vrednotami slovenske osamosvojitve, predstaviti kot sovražni govor. Poglejte samo primer moje pesmi Vrba. V izvirniku je bil naslov Srbe na vrbe, pa je to komunistična cenzura, zaradi bratstva in enotnosti, črtala. Potem sem napisal malo blažjo različico.

Vemo, da vas je precej prizadela smrt najboljšega prijatelja Matije Čopa, ki se je utopil med kopanjem v Savi.

Nasedli ste komunistični propagandi. Mojega prijatelja Čopa so ubili v udbaški likvidacijski akciji Sava. Moj znanec, ljubiteljski iskalec dokumentov tajne policije, pred tem je sicer opeharil nekaj izvoščkov, je našel papir, ki ga je podpisal Milan Kučan. On je kriv za Čopovo likvidacijo.

Prepričani smo bili, da je v ozadju te tragedije Janez Zemljarič.

Ne, spet ste zamešali. On je naredil tiste črte čez Zdravljico. Zaradi njega sem bil dolgo brez avtorskega honorarja, ker je noben od levih zombijevskih časopisov ni hotel objaviti. Tudi kulturna redakcija vašega časopisa ne.

(Pogovor za trenutek prekine gruča otrok: »Doktor Fig, doktor Fig, imate kaj za nas?« France se malo namrdne, nato pa reče: »Opankarji zamujajo z dostavo fig na ljubljansko tržnico. Tu imate twix, bounty in kinder jajčka. Zdaj pa pojdite.«)

Kako to, da se zadnje čase ne pojavljate v javnosti?

Glavni ljubljanski opankar mi ne dovoli nastopa v Stožicah.

Vse, kar ste do zdaj povedali, je bila šala, ali ne?

Vam odgovorim, če rečem, da se moram še enkrat obrniti?