Tiskane izdaje
Heroji, ne zločinci je slogan posebne akcije te rubrike v podporo Geodetski upravi Republike Slovenije. Ni pa edini. Vsi smo mi Gurs je slogan, s katerim bomo oblepili vse slovenske kraje. Ker ni povsem jasno, koliko krivde nosijo za polom katastrofalnih razsežnosti oziroma nepremičninski davek, naša podpora geodetskim upravnikom ni popolna. So možganske truste na oblasti opozarjali, v kaj se utegne spreobrniti ta državni kleptomanski projekt? So državne nepremičninske tatove, ki sedijo v vladni palači, opozarjali, da so njihove evidence slabe, pomanjkljive, neusklajene z zemljiško knjigo – skratka nekje na ravni toaletnega papirja? Če niso, bomo podporno akcijo umaknili in zanikali, da je kdaj obstajala.
A četudi so se vladnim modrecem in vedno jako pametnim koalicijskim politikom uprli simbolično, je prav, da vse dame in gospode iz geodetske uprave pustimo pri miru. Nepremičninskega davka, zakonskih in drugih predpisov, ki v imenu reševanja države podlo napadajo nič hudega slutečo zidano zasebno lastnino, si niso izmislili oni. So na dnu nepremičninske prehranjevalne piramide. Davek je dozorel in se medil na brezpotjih med slabo naoljenimi koleščki možganov snovalcev davka na vrhu piramide. Davka, ki ga je sprejela vlada in potrdil koalicijski stroj v parlamentu.
Da davek bo, niso odločale dame ali gospodje, ki vas, upravičeno besne in razdražene, dnevno sprejemajo na geodetskih upravah, upravnih enotah in zemljiških knjigah. Odločali so v Pozitivni Sloveniji, Socialnih demokratih, Državljanski listi in Desusu. Toda predsedniki teh strank niso odprli posebnih okenc na sedežih teh strank. Kje pa! Naj se državljani zdirajo nad državnimi uradniki za uradnimi okenci.
Kje so torej posebne pisarne na sedežih vladnih strank, ki bi bile namenjene izrekanju globokih opravičil državljanom? V katerih bi morali v času uradnih ur Gursa sedeti Alenka Bratušek, Igor Lukšič, Gregor Virant in Karl Erjavec (da pristojnih ministrov niti ne omenjamo; a ne, Uroš in Samo?) in državljanom razlagati, da so pač imeli trdo bučo – točno tako, da se jim je očitno zdelo zabavno zaletavati se v zid iz armiranega betona ... Kje so člani in podporniki teh strank, ki bi morali ljudem, čakajočim v vrstah, deliti sendviče in sokove? So Alenka, Igor, Gregor in Karl (da pristojnih ministrov niti ne omenjamo; a ne, Uroš in Samo?) že prišli med ali pred ljudi in dejali: »Zaj... zamočili smo. Globoko sem vam, še posebej čakajočim in vsem tistim, ki to še boste, opravičujemo. V znak, da smo iskreni, umikamo nepremičninsko zakonodajo in davek vse do trenutka, ko bodo evidence med državnimi organi usklajene. Naj živi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča! Trikrat hura za vlado. Hur...« bi lahko dejali. Pa niso.
Ob naši akciji Vsi smo mi Gurs ne želimo delovnih ljudi in občanov populistično spomniti, koliko milijonov evrov je stal popis nepremičnin, koliko pošiljanje tistih prvih obvestil in teh, zaradi katerih ste morda prav ta trenutek v vrsti, pred okencem. Naj vam bo toplo pri srcu, čeprav tistim, ki smo jih zgoraj že večkrat omenili, dol visi za vas. Ne ukvarjajo se z vami, temveč samo s tem, kako polom ublažiti, da ne bi škodil na volitvah. V uredništvu te rubrike zato predlagamo, da namesto volilnih lističev že na evropskih volitvah v skrinjice pomečete nepremičninska davčna obvestila.
In ja, primernejša so za volilne skrinjice kot za tisto, kar ste si intimno želeli narediti z njimi. Tam v tistem malem prostoru, kjer je na tla pritrjena ovalna odprtina z vodo in ob njej metlica. Vemo, da si silno želite dati na obvestila svoj osebni pečat in jih odplakniti tja, kamor v resnici sodijo. Žal pa vas moramo obvestiti, da cevi niso speljane k snovalcem in potrjevalcem nepremičninskega davka. Čeprav bi bilo to prav in pravično. Kot bi bilo pravično, da je na koncu teh cevi še ventilator. Da se vse ustrezno razprši.
