Mariborska nadškofija po črepinjah za Zvon

Kdo je sodni izvedenec Franc Kolenc, ki je tako prepričan, da bo prisilna poravnava holdinga Zvon Ena uspela in bo podjetje obstalo?

Anuška Delić, Ozadja
pon, 13.02.2012, 06:00

Ugotovili smo, da je sodni izvedenec Franc Kolenc posredno povezan z direktorjem hrvaške družbe v lasti holdinga Zvon Ena. Podjetje je obremenjeno je 
s skupno 38 milijoni evrov hipotek.

Od sodnih izvedencev se pričakuje, da bodo nepristranski, táko je tudi eno od njihovih profesionalnih načel. Preteklost in povezave sodnega izvedenca finančne stroke Franca Kolenca so nas začele zanimati, ko je postalo jasno, da gre Zvon Dva Holding v stečaj, medtem ko sodniške odločitve o stečaju za Zvon Ena še ni bilo. Je pa v tistem vsekakor že obstajalo Kolenčevo izvedensko mnenje, v katerem je ocenil, da obstaja več kot polovična verjetnost, da bo finančno prestrukturiranje holdinga Zvona Ena, posredno v lasti mariborske nadškofije, uspešno. Precej poznavalcem se je njegovo mnenje zdelo nadvse nenavadno, toliko bolj, ker je bil Kolenc v svojem prepričanju osamljen, sodeč po njegovem pričanju na sodišču konec januarja pa tudi nenavadno odločen.

Kolenc, skratka, vidi možnosti za kratkoročno in dolgoročno ozdravitev še zadnje gospodarske družbe, povezane z mariborsko nadškofijo, ki ni tako rekoč na smrtni postelji. Pri tem velja spomniti na avgustovski obisk mariborskega nadškofa Marjana Turnška pri nekdanjem premieru Borutu Pahorju, ki je dejal, da bi stečaja Zvona Ena in Gospodarstva Rast lahko pomenila ukinitev nadškofije. Gospodarstvo Rast je že v stečaju, sodnica na mariborskem okrožnem sodišču pa naj bi predvidoma konec meseca sprejela odločitev, ali se bo prisilna poravnava Zvona Ena spremenila v stečaj, kar med drugim zahteva največja upnica proslulega holdinga, banka NLB.

Vezi z dolgimi koreninami

Naše raziskovanje je pokazalo, da Kolenčeve posredne povezave napeljujejo k dvomu o njegovi nepristranskosti oziroma vzbujajo vprašanja o morebitnem nasprotju interesov. Kolenc je namreč solastnik in prokurist revizijske družbe Valuta, katere direktorica in 
solastnica je Aleksandra Adorjan. Ta je prav tako udeležena v podjetju TM Trade, katerega direktor in večinski lastnik je Franc Adorjan (najverjetneje njen mož, saj registri zanju navajajo isti naslov). Vendar pa je bil v tem podjetju po podatkih baze Gvin do 2003. lastniško udeležen tudi Vojteh Reisman. Prav Reisman je predsednik uprave hrvaške družbe Akord, ki je po podatkih hrvaškega poslovnega registra v lasti Zvon Ena Holdinga. Član uprave Akorda je nihče drug kot Simon Zdolšek, prvi mož padlega Zvona Ena. Akord je v Opatiji gradil razvpiti trio obmorskih stanovanjskih vil, ki se zdaj kažejo kot še ena od finančnih lukenj z mariborsko nadškofijo povezanih podjetij, vendar o tem malo pozneje.

Povezanost s krogom tistih, ki ravnajo s premoženjem v posredni lasti nadškofije, kaže tudi Kolenčeva nekoliko bolj oddaljena preteklost. Tako je bil po poročanju Financ sredi devetdesetih stečajni upravitelj Štajerske hranilnice, a je nato sam zaprosil za razrešitev, vodenje postopka pa je prevzela Roza Mlakar Kukovič. Gre za nekdanjo finančnico T2, še ene ponesrečene naložbe mariborske nadškofije, ki naj bi bila danes po poročanju Večera tiha lastnica podjetja I. J. storitve, to pa – prek Manusa iz hrvaškega Zemunika – večinski lastnik Luke Zadar. Prav tako je udeležena v nekaterih drugih družbah, posredno povezanih z nadškofijo.

Kolenc je bil, kot kažejo poslovni registri, prav tako eden od solastnikov in tudi direktor revizijske družbe Iteo Abeceda (danes ABC revizija). Po poročanju Financ je javno podjetje Energetika pred leti – zaradi domnevno zavajajoče izvedbe revizije SIB banke, katere večinski delež je kupilo – zoper Iteo Abecedo vložilo odškodninsko tožbo. Kolenc je kot solastnik te družbe izstopil 2006., vodil pa jo je do leta 2005.

Tudi ta pretekla prepletenost je danes bolj zanimiva. Na zadnjem naroku na mariborskem okrožnem sodišču konec januarja, ko se je odločalo o zahtevi NLB kot največje upnice Zvona Ena, da se prisilna poravnava holdinga spremeni v stečaj, je največja slovenska banka namreč predlagala imenovanje novega sodnega izvedenca. Predlog je bil zavrnjen, odvetnik Zvona Ena pa je dal nasprotni predlog: imenovanje izvedenca Branka Majerja. Imenik sodnih cenilcev ne navaja Branka Majerja, temveč Branka Mayrja, ki je danes večinski lastnik ABC revizije, v podjetju pa je bil udeležen tudi v času, ko ga je vodil Kolenc.

Kolenca pa v imeniku sodnih cenilcev ni mogoče najti. Podatek smo preverili na pravosodnem ministrstvu, od koder so sporočili, da je bil na lastno zahtevo razrešen kot sodni izvedenec 23. decembra lani, torej dva meseca po tistem, ko je pripravil izvedensko mnenje o več kot 50-odstotni verjetnosti uspeha prisilne poravnave Zvona Ena. O doslej navedenem smo hoteli povprašati Kolenca, a so nam v podjetju Valuta v četrtek dejali, da je na terenu. Pustili smo sporočilo pri zaposlenki in razložili, da bi radi njegova pojasnila v zvezi z izvedenskim mnenjem za holding Zvon Ena. Ni nas poklical nazaj.

Prav tako smo pri upraviteljici prisilne poravnave Zvona Ena, odvetnici Mojci Breznik poizvedovali, ali je seznanjena z navedenimi posrednimi povezavami, ki od Kolenca vodijo do holdinga, a je zatrdila, da ni. Enako vprašanje smo naslovili na največjo upnico Zvona, banko NLB: zanje tudi tam niso vedeli. Dodali so, da so zaradi Kolenčevega poročila, »ki je bilo po našem preudarku pristransko, saj je slonelo le na podatkih dolžnika«, najeli neodvisno družbo, ki je na podlagi celovitega pregleda podatkov »argumentirano prikazala bistveno drugačne ugotovitve oziroma zaključke kot sodni izvedenec Kolenc. Ugotovitve so bile predstavljene sodišču in so dostopne tudi javnosti.«

Hrvaški križi nadškofije

Vrnimo se k podjetju Akord, ki ga vodita Vojteh Reisman in Simon Zdolšek. Registrirano je v Splitu, tako kot še ena hrvaška družba v lasti Zvona Ena, Sole Orto, ki je znana zaradi afere z 21-milijonskim posojilom Dravskih elektrarn Maribor in sumljivega gradbenega projekta na otoku Braču. Kot kaže, podjetja, povezana z mariborsko nadškofijo, nimajo sreče pri vlaganju v projekte na Hrvaškem, saj je tudi naložba Akorda v Opatiji videti precej brezupno.

Gre za projekt Villas Opatija, v okviru katerega je Akord zgradil tri luksuzne vile (Opatija, Volosko in Arentz), v tamkajšnjih medijih pa je 'zaslovel', ker so vse tri zrasle na mestu, kjer je prej stala stara vila Arentz, zaradi prevelikih gabaritov, gradnje na zaščitenem območju in kopice drugih domnevnih nepravilnosti. V vilah je, tako se hvalijo na spletišču villas-opatija.hr, 28 luksuznih stanovanj, velikih od 82 do 165 kvadratnih metrov. Zgrajene so bile bržčas v letu 2009, saj so takrat prodali nekaj stanovanj.

Pozneje jim, sodeč po opatijskem katastru, to ni več uspelo. Analiza zemljiškoknjižnega stanja namreč kaže, da je danes v lasti Akorda še 16 stanovanj, prodali pa so jih osem; kaj se je zgodilo s še dvema enotama, ni jasno. Dopuščamo sicer možnost, da se kateri od morebitnih drugih lastnikov še ni vpisal v zemljiško knjigo, četudi podatki katastra ne kažejo odprtih lastniških postopkov. Povrhu je na objekte pripetih za 38 milijonov evrov hipotek, in sicer Banke Celje (16,1 milijona), Hypo Banke (20 milijonov) in Volksbank Ljubljana (2,2 milijona). Hipoteka zadnje je z zaznambo iz lanskega aprila prešla na prvo mesto vrstnega reda, Hypo banka pa na drugo.

Nič bolj sončna ni napoved za Zvonovo podjetje na Braču. Gradnja razvpitega Kraljestva oljk, v katero so se podali skupaj s slovensko-dalmatinskim podjetnikom Ivanom Kapetanovićem, po naših informacijah stoji, spremenili pa so se imetniki hipotek. Prostrana braška zemljišča za Sutivanom so bila konec leta 2008 zastavljena za 21 milijonov evrov vredno posojilo, ki so ga Zvonu Ena dale državne Dravske elektrarne Maribor. Potem ko je holding posojilo stežka poplačal, je bila hipoteka Dravskih elektrarn junija 2009 izbrisana, istega meseca pa je parcele obremenil nov upnik – Gorenjska banka, in sicer v skupni vrednosti 17 milijonov evrov. Glede na časovno sovpadanje izbrisa hipoteke Dravskih elektrarn in vpisa hipotek Gorenjske banke gre sklepati, da je Zvon Ena prav pri tej banki dobil denar za poplačilo Dravskih elektrarn.

Povrhu je v zvezi s tem projektom še vedno odprt kazenski postopek zaradi domnevno nezakonite gradnje in protipravne sečnje zaščitenega gozda zoper Zvonovo podjetje Sole Orto in odgovorno osebo Matejo Vidnar ter Kapetanovićevo podjetje Caballus Net in njega samega. Danes postopek vodi občinsko sodišče v Splitu, kjer so povedali, da še ni končan, vendar da – odkar je bil k njim dodeljen iz Supetra – »intenzivno delajo«.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
3 komentarji
hrastp

Uspeli so! Imajo Janšo! Hitro so zamenjali Guliča. Ne vem kaj bi bil Gulič nevaren Janši? Mislim,da jim ni bi
všeč,ker je ateist ! Janša vam je dal osem milijonov. Da so potem izpuhteli. Kam se ne ve? Njihove ovčice pa lahko čakajo po več mesecev na svoj zaslužek. Po evangeliju morajo trpeti. Morda bo ja sedaj Janša bolj razsoden,da ne bo naredil več takšne napake? Ter vam nakazal kakršnegakoli denarja.

13. februar 2012, ob 14:37:26
Demidzen

Kakorkoli ze bog je zgleda bolj slab racunovodja.

13. februar 2012, ob 13:20:24
novi_butalec

Dajmo ločit problema:
1) Ali je rešitev holdinga res možna in ekonomsko upravičena? Če da, pojdimo po tej poti
2) Ali so navzkrižja interesov? Če da, potem ta navzkrižja odpravimo in to tako, da ne bomo uničili holdinga.

Lahko pa, da je cilj za vsako ceno uničiti Zvon 1. Da bodo ti prekleti farji dobili lekcijo! Pa čeprav bodo potem delavci, ki jih tako vehementno "podpira" levica, šli na cesto, njihove družine pa stradale.

13. februar 2012, ob 10:58:08
3 komentarji
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej