Tiskane izdaje
Slepe miši s KPK
Ko je bil Jaklič še direktor javnega zavoda Lekarna Ljubljana (od februarja 2008 do aprila 2013), bi moral o svojem premoženjskem stanju poročati protikorupcijski komisiji, vendar nikoli ni. »Zato je komisija že v preteklosti uvedla prekrškovni postopek, obenem pa trenutno poteka postopek nadzora nad njegovim premoženjem z namenom ugotavljanja dejanskega stanja,« so sporočili s KPK. Jaklič je pojasnil, da premoženja ni prijavil, ker ga k temu niso pozvali oziroma so to storili šele, ko ni bil več direktor, kar po njegovem ni imelo smisla, saj ne namerava več opravljati nobene javne funkcije. KPK je Jakliču poziv poslala večkrat, z navadno pošto s povratnico, a je ni dvignil, poleg tega obveznost prijave premoženja velja še leto po prenehanju funkcije.
Kakorkoli, Jaklič nam podatkov o premoženju oziroma parcelnih številk ni zaupal, zato smo po evidencah geodetske uprave in zemljiške knjige sestavili seznam s parcelami, ki se ali so se nanašale na njegovo ime. Pri tem dopuščamo možnost, da kakšnih nismo zaobjeli. Iskali smo namreč na podlagi informacij, ki so bile glede Jakličevega lastništva zemljišč dostopne javnosti. Tako se je že pred časom razvedelo, da ima nepremičnine v občinah Ljubljana in Dobrova-Polhov Gradec ter na Hrvaškem, toda pri kvadraturi se je govorilo zgolj v približkih.
Od predavateljice
Jaklič je pojasnil, da sta si z ženo premoženje razdelila, in sicer bistveno prej (točnega datuma nam ni povedal), preden je bila znana odločitev sodišča prve stopnje: »V primeru, da bi se žena odločila za tožbo, bi dobila več. Do razdelitve premoženja sta bili obe kmetiji pisani na moje ime zaradi tehničnih razlogov, saj za nakup zaščitene kmetije veljajo posebna pravila. Zahteva žene po razdelitvi premoženja je bila znana že dolgo, takšen dogovor je bil med nama že ob nakupu, saj so nama veliko pomagali tudi njeni starši.« Jakličeva nam je odgovorila podobno. Povedala je, da sta si premoženje formalno razdelila maja lani (notarski zapis, omenjen zgoraj) in »da je premoženje, ki je ob razdelitvi pripadlo meni, manjše od tistega, ki bi mi pripadlo po zakonu«. Na tem mestu puščamo odprto domnevo, da bi denimo ob ločitvi težko dobila manj, glede na to, da je po nam dostopnih podatkih dobila vse.
Zanimalo nas je tudi, zakaj začetek učinkovanja vpisa imetnice, torej Andreje Jaklič, sega v leto 2012, če je bil notarski zapis sklenjen kasneje. Podrobnejših pojasnil nismo prejeli, mogoče pa je, da je bila pogodba antedatirana.
Poleg tega je zanimivo, da Jaklič premoženja ni že leta 2011 prepisal na ženo, s katero sta imela že ob nakupu tak dogovor, ampak ga je takrat najprej zavaroval z 1,2 milijona evrov visokim zemljiškim dolgom.
Sporna predznamba hipoteke
Čeprav omenjena razsodba za poplačilo škode v znesku dobrih 300 tisoč evrov še ni pravnomočna, je sodišče Vzajemni dovolilo predznambo hipoteke na osmih zemljiščih v Selu nad Polhovim Gradcem, za katera Jakliču lastništva ni uspelo pravočasno prenesti na ženo oziroma to ni bilo zavedeno v zemljiški knjigi. Jaklič se je na odločitev o predznambi pritožil, ugovoru pa se je pridružila tudi Andreja Jaklič, saj ima pravni interes, da se ne posega v njeno 'na originarni način pridobljeno premoženje'. »Ne glede na to, da je bil v trenutku sprožitve zemljiškoknjižnega postopka kot lastnik spornih nepremičnin vpisan Marko Jaklič, bi moralo sodišče glede na sporazum o razdelitvi skupnega premoženja (sklenjenem pred predznambo hipoteke, op. p.) ugovoru ugoditi in predlagani vpis zavrniti,« so zapisali njuni pravni zastopniki. O zadevi se še odloča, dotlej pa Jaklič ostaja lastnik 11 hektarov zemljišč oziroma osmih parcel; na treh od teh stoji razvpita črna gradnja z bazenom, ki to najverjetneje kmalu ne bo več, saj je nedavno občina sprejela spremembe namembnosti zemljišč, ki omogočajo legalizacijo.
Premoženje v kvadratih
Pred prepisom na ženo je Jaklič po naših izračunih obvladoval 73 parcel s skoraj 84 hektari površine (839.804 kvadratnih metrov). Ta kvadratura je skoraj enaka površini naselja Brglez pri Litiji.
V Ljubljani, na Vrhovcih je bil lastnik 437 kvadratnih metrov velikega zemljišča s pripadajočo stavbo, v kateri živijo on z družino in njegovi starši (tretjinski lastnik sicer 655 kvadratov velike parcele je njegov oče, prav tako Marko). Leta 2003 je za 50 tisoč evrov – to številko navaja sam – kupil propadlo kmetijo v Selu nad Polhovim Gradcem. Z obdelovalnimi površinami in gozdom se razprostira na tridesetih parcelah in dobrih 30 hektarih (302.447 kvadratnih metrov). V Šmartnem ob Savi je leta 2006, po naših informacijah prav tako za 50 tisočakov, kupil 5175 kvadratnih metrov zemlje, nato je leta 2010 odštel 200 tisočakov za zaščiteno kmetijo na Setniku pri Polhovem Gradcu. Njegova tamkajšnja imovina, na kateri ima zdaj vpisano pravico užitka, je obsegala dobrih 53 hektarov (531.745 kvadratnih metrov).
Dalmatinski posli
Nepremičninske lovke je stegoval tudi onkraj domačih meja. V Hrvaški, ki jo imenuje evropska Florida, je deloval od leta 1994. Kar zadeva denar, je pred tremi leti povedal, da ga potrebuješ samo za prvo nepremičnino, potem pa se, če si dober, oplaja sam: »Če povem, da sem prvo hišo ob morju v sosednji državi kupil za 33 tisoč takratnih mark, za kar sem se tudi zadolžil, sem povedal vse.« In dodal: »Če bi delal karkoli sumljivega, zagotovo ne bi imel podjetja na svoje ime v stoodstotni lasti od samega začetka.« Na Hrvaškem je bil do nedavnega lastnik dveh družb, ustanovljenih leta 2004, to sta M-Kontakt in ABC Gradnja. Septembra lani (torej mesec po prvostopenjski razsodbi v prid Vzajemni) ju je prenesel na svaka Petra Romavha, pri čemer je ostal direktor ABC Gradnje in direktor korčulske podružnice M-Kontakta, ki je registrirana na naslovu oziroma hišni številki, za katero pri tamkajšnji zemljiški knjigi pravijo, da ne obstaja.
Naj spomnimo, da je imela Lekarna Ljubljana (LL) z Romavhom poslovni odnos, ko je bil Jaklič tam še direktor. Romavh je namreč lastnik podjetij, ki so z LL ustvarila več kot četrt milijona evrov prihodkov. Kakorkoli, v obtožnici proti Jakliču, ki je postala pravnomočna februarja letos, piše, kako naj bi denar potoval od Vzajemne do družbe S&T svetovanje in nato na Jakličevi podjetji, prek katerih naj bi v letih od 2004 do 2011 na južnodalmatinskem otoku Korčuli opravil 17 nakupov nepremičnin, od stavb do vinogradov, sadovnjakov, gozdov, vrtov in pašnikov. Jaklič je javno obljubil, da bo dokazal, da so v zmoti oziroma da se ni dogajalo nič spornega. Za Dnevnik je izjavil: »Izvedenec je v okviru sodne preiskave ugotovil, da ni bilo nobenega oškodovanja, ni bilo nobenih preplačil in da ni nobene povezave med posli.« Preiskava proti Jakliču, katere rezultat je vložena obtožnica, je bila sicer sprožena že pred petimi leti, ko so mu doma zasegli 300 tisoč evrov gotovine, a so mu morali denar kasneje vrniti.
Na Korčuli je imel Jaklič prek družbe M-Kontakt po naših izračunih v lasti trideset zemljišč, ki se raztezajo na skupno najmanj 125.000 kvadratnih metrih, najverjetneje še več, saj podatkov o treh ni bilo mogoče najti v tamkajšnji zemljiški knjigi, je pa to podjetje po uradnih evidencah njihov lastnik. Večino zemljišč – sodeč po hrvaškem katastru so nekatera gozdna, druga kmetijska, stavbna, tudi vinogradi – je kupil leta 2007, nekaj pa v letih 2009 in 2011, toda na čisto vseh je vpisana prepoved odtujitve in obremenitve do višine 509.102 evra, ki pa je veljala le do 15. decembra lani. Prav tako je pri vseh odprt zemljiškoknjižni postopek, ki zadeva vpis zastavne pravice po posojilni pogodbi z dne 20. marca 2014. Sicer pa je v obtožnici proti Jakliču ena od zahtevanih sankcij tudi izterjava sredstev od podjetja M-Kontakt.
Jaklič nam je v zvezi s poslovanjem na Hrvaškem povedal, da je bil tamkajšnji podjetji 'zaradi situacije' (kakšne, ni podrobneje razložil, lahko pa o tem sklepamo sami) prisiljen prodati: »Nepremičnine teh so delno obremenjene, saj so bile deloma financirane z dolžniškim kapitalom.«
Kot je razvidno zgoraj, je Jaklič večino nakupov nepremičnin opravil v obdobju, ko je zasedal vodilne položaje na Vzajemni in v Lekarni Ljubljana. Tam je imel bruto dohodek od pet do deset tisoč evrov (brez upoštevanih nagrad).
Ko se je pritožil na razsodbo v prid zdravstvene zavarovalnice, je prepričano izjavil: »Verjamem, da nam bo uspelo, ker smo zavarovalnico vodili dobro, na kar kažejo tudi rezultati.« Vendar očitno tega ne verjame več. Če bi, bi »dolgo pred prvostopenjsko razsodbo dogovorjeno razdelitvijo premoženja« in prenosom podjetij na svaka mirno počakal še kakšno leto.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
