»Ime Republika Vardarska Makedonija bi lahko bilo čudežna rešitev dolgo trajajočega spora, so poročali grški mediji. Izpolnjuje namreč zahtevo Aten, naj Makedonija, ki meji na istoimensko grško regijo, prevzame ime z geografsko konotacijo.« Tako je poročal vseevropski novičarski portal EurActiv, ki ne slovi kot nezanesljiv. Članek z naslovom Makedonija bo dodala 'Vardar' k svojemu imenu se je skliceval ne samo na grški časnik Kathimerini, ampak tudi na makedonski dnevnik Nova Makedonija, kar je dajalo slutiti, da ne gre zgolj za nov grški poskus, da v medijih 'preverijo' novo zamisel za ime sosednje države. Eden dolgoletnih temeljnih protiargumentov Grčije je namreč, da ima Makedonija ozemeljske težnje po istoimenskem severnem delu Grčije, ki meji na makedonsko državo, in hoče monopol nad 'Makedonijo' in 'makedonskim'. Zato že vrsto let blokirajo proces makedonskega pridruževanja zahodnim povezavam, Natu in EU.
Zgodovinsko dejstvo
Predlagano ime - Republika Vardarska Makedonija ali Republika Makedonija (Vardar) - je sicer zadnje v dolgi vrsti predlogov, ki so se izkazali za neuspešne, denimo Republika Nova Makedonija, Severna Makedonija, Gornja Makedonija, Slavo Makedonija, Republika Makedonija (Skopje) in podobno. Kljub temu drži, da je v nasprotju z nekaterimi drugimi poimenovanji Vardarska Makedonija zgodovinsko dejstvo. Avgusta 1913, po koncu druge balkanske vojne, so Bolgarija, Srbija, Romunija, Črna gora in Grčija v Bukarešti podpisale sporazum, s katerim so območje Makedonije razdelile na tri dele. Južni del, Egejska Makedonija, je bil priključen Grčiji, vzhodni, Pirinska Makedonija, Bolgariji, severni in osrednji del ali Vardarska Makedonija pa Srbiji. Makedonijo si poleg Grčije tako lasti tudi Bolgarija, kjer menijo, da so Makedonci pravzaprav Bolgari.
Makedonijo so pod njenim ustavnim imenom priznale številne države, med drugim tudi Združene države Amerike, ki so Sloveniji v leta 2008 razvpiti washingtonski depeši namignile, naj pomaga pri reševanju spora glede imena. »EU mora Makedonijo prepričati v fleksibilnost glede imena, Grčijo pa, da to sprejme,« so menili visoki ameriški funkcionarji. Po njihovem je sicer nestvarno pričakovati, da bo Makedonija spremenila ime, bi pa v imenu sprave lahko preimenovala letališče: »Pri teh priporočilih Makedoniji je slovenska vloga lahko zelo dragocena.« Skopsko letališče so Makedonci namreč pred leti poimenovali letališče Aleksandra Velikega, kar je precej razjezilo Grke, češ da si prisvajajo grško zgodovino.
Meglena pot v EU
Kakorkoli, kot nam je uspelo izvedeti, je tudi tokratni poskus lansiranja novega imena najverjetneje maslo grških medijev, čeprav je Nova Makedonija pisala o izbiri med Republiko Vardarsko Makedonijo in Republiko Makedonijo (Vardar) kot o odločitvi makedonskega premiera Nikole Gruevskega med dvema slabima rešitvama. Naši sogovorniki pravijo, da bi se Makedonija, če bi privolila v spremembo imena, med omenjenima možnostma odločila za Republiko Makedonijo (Vardar), saj bi dodatek »Vardar« z leti hitro izginil iz uporabe. Vsekakor bi morebitno novo ime uporabljala izključno v odnosih z Grčijo, ki pa od Makedoncev pričakuje prav nasprotno, namreč, da bi ga uporabljali v odnosih z vsemi. Državi bosta očitno zelo težko našli skupni jezik.
Toda pot iz začaranega kroga bo, če zaradi drugega ne, treba najti že zato, da bo Makedonija lahko imela evropsko prihodnost. Tako so evropski poslanci osmih držav, s stalnim poročevalcem za Makedonijo Zoranom Thalerjem na čelu, v pismu zunanjim ministrom članic EU poudarili, da je treba z makedonsko vlado nemudoma začeti pridružitvena pogajanja, o čemer naj Svet EU sprejme sklep na junijski seji. Ta je minila brez želenega sklepa, bržčas tudi zato, ker je makedonska vlada z menda precej neučinkovito diplomatsko ofenzivo pridobila premalo vplivnih zaveznikov. Pri tem pa naši bruseljski sogovorniki pravijo, da se širitvena vnema v Evropski uniji zmanjšuje, kar se lahko, če se bo preveč obotavljala, izkaže kot težavno tudi za Hrvaško.
Sabrina Ramet, profesorica političnih znanosti in strokovnjakinja za Balkan:
Predlog, da bi se Makedonija imenovala Republika Vardarska Makedonija ali Republika Makedonija (Vardar), je povezan z zgodovino tega območja. Bi lahko bil dobro izhodišče za doseganje kompromisa o imenu?
Temeljno načelo mednarodnega prava je, da morajo biti vse države, kar zadeva osnovne pravice in dolžnosti, obravnavane kot enake. Če mora Makedonija skleniti kompromis glede svojega imena, jo to označuje za neenako. Če makedonska vlada sprejme kompromis, se torej strinja, da je njena država legalno podrejena vsem drugim na svetu. Zakaj vlada v Atenah, če meni, da je pogajanje o imenih držav dobra ideja, ne ponudi kompromisa o imenu lastne države? Morda bi Grčijo lahko preimenovali v »Nekdanjo otomansko provinco Grčijo« ali v »Grčijo in egejsko Makedonijo«.
Če bi Makedonija privolila v tako ime, bi ga najbrž uporabljala le v odnosih z Grčijo, kar v kontekstu njenega članstva v EU ne reši ničesar. Je to dvostransko vprašanje slepa ulica?
Grčija trenutno prosi za znatno finančno pomoč Evropsko unijo, da bi pokrila izgubo, ki je med drugim nastala zaradi sistema zgodnjega upokojevanja. Po mojem bi morala EU dodelitev pomoči pogojevati s tem, da Grčija sprejme dejstvo, da imajo ljudje in vlada v Makedoniji pravico do uporabe imena, ki njihovemu ozemlju pripada že več kot dva tisoč let.
Da je lahko ime države ovira na njeni poti v zahodne integracije, se zdi nekoliko banalno. Je problem imena makedonske države fasada za druga pereča vprašanja?
V ozadju tega spora sta vsaj dve zadevi. Najprej, grška vlada se zelo dobro zaveda, da je Grčija v balkanskih vojnah leta 1912 in 1913 preprosto anektirala južno Makedonijo, čeprav je bila večina prebivalstva slovanskega. Pozneje je bilo veliko teh Slovanov oziroma Makedoncev med grško državljansko vojno (1946-1949) izgnanih. Ime Makedonija grško vlado spominja na ta poglavja v zgodovini države. Druga zadeva je nevednost. Grki radi pravijo, da je bil Aleksander Veliki Grk, da je bil etnični Grk. Nihče ne trdi, da je bil Aleksander Slovan, ker ni bil, ampak tudi Grk ni bil. Bil je Ilir, torej član nacionalne skupnosti, katere člani so predniki današnjih Albancev, njegov materni jezik je bil ilirski, ne grški. Naučil se je starogrškega jezika, učil ga je Aristotel, in se je gotovo poistovetil z grško kulturo. Če bi Grki spoznali, da je bil Aleksander Veliki Ilir, bi morda manj vztrajno zahtevali, da ga Makedonci nehajo častiti. Po mojem Aleksander Veliki pripada tako Makedoncem kot Grkom, in če bi se ga odločili častiti tudi Albanci, kdo bi temu lahko nasprotoval?
Borut Šuklje, nekdanji minister in veleposlanik:
Predlog, da bi se Makedonija imenovala Republika Vardarska Makedonija ali Republika Makedonija (Vardar), je povezan z zgodovino tega območja. Bi lahko bil dobro izhodišče za doseganje kompromisa o imenu?
To je nov poskus rešitve grško-makedonskega spora. Pri dosedanjih predlogih, ki so bili vsi po vrsti neuspešni, vidimo vsaj eno skupno točko, ki je verjetno ne gre spregledati tudi pri oceni o možnostih uspeha aktualnega predloga. Mislim na potreben notranjepolitični konsenz v Makedoniji. Do zdaj ga ni bilo oziroma je ostal v okviru obstoječega imena. Ne vidim veliko prepričljivih razlogov, da bi zdaj lahko bil čas novega iskanja kompromisnih rešitev, ne v Makedoniji, še manj v Grčiji, katere državni in politični prednostni cilji so zdaj povsem drugi.
Če bi Makedonija privolila v tako ime, bi ga najbrž uporabljala le v odnosih z Grčijo, kar v kontekstu njenega članstva v EU ne reši ničesar. Je to dvostransko vprašanje slepa ulica?
Imate prav, imena in naziva države se enostavno ne da deliti. Možna je le dvostranska rešitev, ki pa zaradi velike simbolike imena države ni mogoča brez dogovora tistih državnih voditeljev, ki imajo tudi moč prepričati parlament svoje države v predlagano rešitev. Šele na tej točki je možno in smiselno morebitno posredovanje tretjega, ali institucij Evropske unije ali katere od prijateljskih držav.
Da je lahko ime države ovira na njeni poti v zahodne integracije, se zdi nekoliko banalno. Je problem imena makedonske države fasada za druga pereča vprašanja?
Seveda, Grčija in Makedonija delita vse tiste zakonitosti tega dela Evrope, ki, da bi dobili realen odgovor o razlogih za spor ali spore in nesoglasja, vodijo v premislek o zgodovini, ki tudi določa vse aktualne težave. Zgodovine se pri tem enostavno ne da spregledati.
Iz današnje tiskane izdaje Ozadja