Osebno z Izetom Rastoderjem: Bolj Slovenec kot Črnogorec

Poslovnež je rodno Črno goro zapustil 
s petnajstimi leti in postal eden največjih trgovcev z bananami.

Objavljeno
22. junij 2014 19.46
Otvoritev distribucijskega centra Derby, zorilnica banan, Na sliki Izet Rastoder Ljubljana, 08. 05. 2013.
Suzana Kos
Suzana Kos
Izet Rastoder, največji uvoznik eksotičnega sadja pri nas, je pred tedni dosegel dogovor o poslovnem sodelovanju z Ivico Todorićem, lastnikom hrvaškega živilsko-trgovskega koncerna Agrokor, najbogatejšim poslovnežem v regiji, ki si prizadeva prevzeti Mercator in naj bi bil štirikrat bolj bogat od Emila Tedeschija, kupca Droge Kolinske od prezadolženega Istrabenza. Vendar Rastoder ni dovolil objave informacije, češ da bi rad počakal, saj so zadeve z Mercatorjem preveč vroče. V začetku junija je informacijo o pogodbi, po kateri bo Rastoder na hrvaški trg na leto prodal za od sedemdeset do sto milijonov banan, objavil kar Agrokor.

Izrinil Chiquito

»Seveda sem s poslom zadovoljen, saj mi je uspelo izriniti ameriškega velikana, svetovno blagovno znamko banan Chiquita, ki je prek Agrokorja osem let zalagal hrvaški trg. Pogajanja in usklajevanja so potekala precej časa, super je, da smo našli skupni interes, poleg tega je to zame pomemben korak, ker gre za izjemen potencial za našo nadaljnjo širitev. Ni res, da so mi postavljali pogoje za podpis pogodbe, glavna argumenta za odločitev sta bila kakovost in cena; tudi to ne drži, da bom banane [prodaja jih pod blagovno znamko Derby] zdaj pretovarjal prek reškega pristanišča,« trdi Izet Rastoder.

Eden hrvaških dnevnikov je namreč pred časom zapisal, da je obljubil prav to – če pride v Agrokor, bo banane pretovarjal v reškem pristanišču in zapustil Luko Koper. Zdaj napoveduje, da se bo zgodilo ravno nasprotno, še naprej bo sodeloval s koprskim pristaniščem, z reškim pa naj bi močno zmanjšal obseg poslov, velik del poslov naj bi iz Kvarnerja prenesel na jug, v pristanišče Ploče.

Noče, da bi pisali osebne stvari

Poslovnež črnogorskega rodu, star 52 let, je rodni kraj blizu mesta Berane zapustil s petnajstimi leti, v Sloveniji živi trideset let. V bistvu se počutim bolj Slovenca kot Črnogorca, sploh pa nočem, da bi pisali o meni osebne stvari, pravi. V slabo voljo ga tako spravljajo vprašanja, ki so povezana z njegovim zasebnim življenjem.

Vozi se v avtu drage blagovne znamke (formalno je v lasti njegove soproge), vrednem več deset tisoč evrov, a pravi, da mu je pomembno le, da potuje varno, zanesljivo in udobno. Živi v stanovanju v središču Ljubljane, blizu sedeža svojega podjetja na Dvorakovi ulici, kjer ima tudi manjši lokal. Stanovanje ima tudi na Obali, kjer naj bi se prav tako oziral po kakšni novi investiciji.

»Ne vem, zakaj bi vam to razlagal, zakaj je pomembno, kam hodim na oddih? Hočem imeti mir, hočem, da se moja družina in jaz sam počutim varnega, ko grem na dopust; želel bi si, da bi bili mediji pri svojem delu realni, ne pa da napišete besedo ali dve preveč samo zato, da bi povečali svoje rejtinge gledanosti oziroma število prodanih izvodov časopisov. Saj spoštujem novinarje, a pri obveščanju javnosti ste naredili že precej škode ... Pišite korektno o poslu, pišite o tem, da veliko dajem tudi tej državi,« pravi poslovnež, ki se te dni mudi v Londonu.

Lani osem-, letos 40-odstotna rast

Preden se je začel ukvarjati z uvozom eksotičnega sadja iz Ekvadorja, Kostarike, Gvatemale in podobnih držav, se je Rastoder med drugim ukvarjal z menjalniškimi posli. Lani je njegova družba Rastoder d.o.o. ustvarila blizu 125 milijonov evrov prometa, krize za banane očitno ni, saj se mu je promet povečal za več kot osem odstotkov, letos pa načrtuje kar 40-odstotno rast.

Po podatkih baze Gvin je največji dobiček v zadnjih letih pridelal leta 2012, ko je ta dosegel skoraj 1,6 milijona evrov. Za primerjavo – Luka Koper, prek katere tudi uvaža banane, je lani povečala prihodke glede na leto prej le za tri odstotke, v vsem letu pa je pristanišče imelo le 15 milijonov evrov več prihodkov kot Rastoderjeva družba z omejeno odgovornostjo.

Kmetom za pridelek banan ne plača vsega v denarju, pač pa je del izplačila tudi v gnojilih, semenih in drugem, kar potrebujejo za kmetovanje. Za vsak primer, da denar ne bi šel za druge stvari.

Na Hrvaško prek Slovenije

Rastoderjevo blagovno znamko banan Derby je mogoče najti na policah večjih trgovskih verig v Sloveniji, tudi v diskontih; prek pogodbe z Agrokorjem naj bi svoj tržni delež na Hrvaškem povečal na 40-odstotni. »Na hrvaški trg bom uvažal banane prek Slovenije, to pomeni, da bo slovenski proračun dobil 25 odstotkov carine od tega tovora, preostanek pa gre v Bruselj. Carina, ki jo je treba plačati za tono uvoženih banan, znaša 132 evrov, pa si izračunajte, koliko ima od nas slovenska državna blagajna, zdaj bo dodatno dobila še okoli osem milijonov evrov od carin.

Plačamo tudi za vsak vstop ladje v slovenske teritorialne vode, pa od vsakega tovornjaka, na katerega gre po 22 ton banan, je treba plačati pred vstopom v Luko Koper cestno pristojbino, tovornjaki, ki prevažajo naš tovor, polnijo bencinske rezervoarje na slovenskih bencinskih postajah in proračun polnimo posredno, torej tudi prek trošarin za goriva,« našteva Rastoder.

V nogomet ne zaradi biznisa

Rastoder je tudi predsednik nogometnega kluba Olimpija, v zvezi z njim je pred meseci v medijih odmevalo njegovo pričakovanje, da bo Luka Koper podobno kot koprskemu nogometnemu klubu del sponzorskega kolača odrezala tudi Ljubljančanom. »Zakaj bi mu to zameril? Razumeva se prav dobro, zaradi mene mu lahko da Luka Koper ne le zahtevanih četrt milijona evrov, pač pa tudi pet milijonov sponzorskega denarja, to je njihova odločitev. Rastoderja spoštujem, je sposoben poslovnež, ki nima bogatega družinskega zaledja, pač pa je vse, kar ima, dosegel sam. Tudi v šport ni šel zaradi biznisa in tako kot vsi pričakuje, da se bodo klubi s spremembo zakonodaje lahko končno privatizirali in bo jasno, kdo je gazda,« pravi Anto Guberac, prvi mož FC Koper.

Podpora lokalni skupnosti

»V nogomet sem vstopil, ker sem hotel podpreti lokalno skupnost, v kateri živim, želel sem ji nekaj dati in ponosen sem na dejstvo, da skrbimo za tristo otrok oziroma mladih, ki trenirajo, se ukvarjajo s športom in niso prepuščeni ulici in drogam. Poleg tega sem Olimpijo pripeljal nazaj iz tretje v prvo ligo,« poudarja Rastoder.

In za katero reprezentanco navija na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki poteka v Braziliji? Navijam za Hrvate in Bosance, pravi prvi mož Olimpije. Glede na to, da se bo prvenstvo končalo prav na dan predčasnih parlamentarnih volitev, smo poskušali izvedeti tudi, kdo je njegov politični favorit, za koga bo volil. Vprašanje je seveda ostalo brez odgovora, politika, trdi, ga ne zanima. Kje bo na dan finalne tekme mundiala in ali bo vendarle oddal volilni listič, ne pove.