Osebno z Rajmondom Debevcem: »Glavni motiv strelstva je popolnost«

Izjemen je po osmih nastopih na OI, po neštetih kolajnah in po svetovnih rekordih. Kaj se skriva za vsemi uspehi?

ned, 12.08.2012, 21:00

Na prvi pogled se zdi, da je srečno obdarjen z mirno roko. A samo umirjena desnica in neskončno število vadbenih ur na strelišču za vrhunske dosežke ne zadoščajo. Debevec premore nekaj več, kar je opazil že njegov prvi trener v Postojni Edvard Progar in ga po selitvi v Ljubljano nasledniku Lojzetu Mikoliču priporočil z napotkom, naj »bodo pozorni nanj, kajti iz tega pobiča še nekaj bo«. Ali je njegov nos takrat zaznal tudi, kako visoko se bo pobič povzpel? Kaj je tisto, kar Debevec ima, je težko natančno določiti.

V strelstvu se je gotovo znašel kot riba v vodi, ker mu je nesebično predan, ker so njegove značajske poteze vztrajnost, delavnost, zagrizenost, volja po nenehnem učenju in morda najbolj pomembna, želja po popolnosti. Po pol stoletja, odkar je pri osmih letih prvič vzel puško v roke, je v Londonu z bronom dokazal, da ima na strelski črti še kaj pokazati. Ne le zavoljo kolajne, temveč zaradi malodane popolne strelske predstave v finalu. Zbranost, natančnost in mirna glava so odlike največjih mojstrov. Odločilna je psihološka trdnost. Veliko strelcev si na treningu vpiše stoodstotni izkupiček 600 krogov, le najmočnejši pa zmorejo najboljše rezultate s treningov ponoviti na največjih tekmah.

Taktika se izbira s poskusnimi streli

S štirimi do šestimi urami dnevno na strelišču in centom nabojev, ki treskajo v tarčo, Debevec še ne bi krojil svetovne scene, ker to preprosto ne bi bilo dovolj. Niti trikrat na teden pretečenih sedem do deset kilometrov ga ne bi izločilo iz množice. Tek je samo pomemben kamenček v mozaiku telesne priprave, k vrhunskim dosežkom pa sodijo še osnovno poznavanje balistike, vremenoslovja in znanje računalništva. »Pred tekmovanji vsi redno pregledujemo vremenske napovedi, zato da lahko z balističnim znanjem predvidimo, kaj se bo dogajalo z izstrelki v vetru in dežju. Naši smerokazi so zastavice, s katerimi je opremljeno polje strelišča, preračunavamo, kakšen je vpliv vetra na izstrelek po smeri in višini.

Na podlagi predvidevanj iz vremenske napovedi, opazovanja razmer pred začetkom tekmovanja in po poskusnih strelih se odločimo za taktiko, ki naj bi nam pomagala v omejenem času doseči čim boljši rezultat,« je član ljubljanske Olimpije poudaril, da se vsako tekmovanje začne mnogo pred znamenjem za štart. Debevcu gre na roko še njegova druga ljubezen – statistika. Igra številk ga neizmerno privlači, včasih je bila njegov malce nenavadni konjiček, toda čar matematičnega predvidevanja ga je tako prevzel, da je statistiko izbral za diplomsko nalogo na ekonomski fakulteti. Z veseljem premetava številke in po formulah sestavlja napovedi rezultatov.

Izračuni mu pomagajo tudi pri psihološki pripravi na morebitne nekaj slabše rezultate od običajnih seštevkov s treninga. Ob teh predvidevanjih natančno ve, s kakšnim odstopanjem še vedno lahko poseže v boj za kolajne. Zanemariti ne sme niti razvoja orožja. »V strelstvu ima vrhunska kakovost pripomočkov izredno pomembno vlogo. Ob pogoju, da so cevi vrhunske kakovosti, proizvajalci razvijajo in izboljšujejo sprožilne mehanizme, poskušajo skrajšati prenose, ki čas od sprožitve strela na petelinu do začetka potovanja naboja po cevi zmanjšujejo na tisočinke sekunde.

Kopita so vse bolj dovršena, poudarek pa je na čim bolj individualnih nastavitvah. Na trgu je nekaj proizvajalcev posebnih dodatkov, ki nam pomagajo pri natančnosti. Dodatki so jeziček na tehtnici, ki natančnost povzdignejo do perfekcije. Zunanjemu opazovalcu se zdi streljanje morda enolično in dolgočasno, toda kdor se poglobi v naš šport natančnosti in zbranosti, bo hitro našel razlike v najmanjših podrobnostih samoobvladovanja telesa in duha. Motiv je perfekcionizem, ki ga meri rezultat, tega pa se da vedno izboljšati, saj se meri na desetinke,« se Debevec spogleduje s popolnostjo.

Dolgo uročena olimpijska lovorika

Najbolj plodno tekmovalno obdobje so bila zanj devetdeseta, pa je kljub temu v Barceloni '92 in Atlanti '96 ostal brez olimpijske lovorike. Zdelo se je, kot da mu ni usojena. Hude ure je premagoval s potrpežljivostjo, znal je tudi poskrbeti za preklop v glavi. »Ko sem spoznal, da se svet brez moje olimpijske kolajne ne bo podrl, se mi je odprlo. Takratno spoznanje seveda ni bilo edini razlog, k težko pričakovanemu uspehu je največ pripomogla vztrajnost kot moja prevladujoča značajska lastnost,« je izluščil svojo najvišje ovrednoteno delnico. Na strelski »borzi« bi dobro unovčil tudi željo po uspehu in sposobnost dolgotrajne koncentracije.

V osebnostno izkaznico bi mu bilo treba zapisati še individualizem, sicer ne bi mogel z lahkoto preživeti vadbenih ur sam s sabo, a svojevrstno samotarstvo ne izključuje družabnosti. Nasprotno, družba in prijateljske vezi povezujejo strelce z vseh koncev sveta. Podobni so veliki, pisani družini, vezi spletajo na tekmovanjih in na skupnih pripravah, ko pozimi romajo na strelišča v toplejše kraje. Odnosi med njimi so jasno začrtani – na strelski črti so tekmeci, zunaj strelišča pa prijatelji, ki si nesebično delijo izkušnje in nasvete ter razdirajo šale.

Ničesar ne bi spremenil

Če bi lahko še enkrat izbiral življenjsko pot, bi spet izbral strelstvo. »Življenje sem povsem podredil strelstvu, kot poklicni športnik z osnovno plačo v slovenski vojski pa sem imel možnosti, da sem se športu posvetil na najvišji ravni in hkrati ohranil dovolj časa za družino,« je uskladil tekmovalne obveznosti z zasebnostjo. Na sinova strelskih genov očitno ni prenesel. Poskusila sta, pa ju ni pritegnilo, kar je sprejel. Sprejel je tudi netržnost strelstva: »Nagrad na tekmovanjih ni veliko, a z uspehi na olimpijskih igrah se da nekaj zaslužiti in lažje pridobiti pokrovitelje. Pri svoji starosti sem sicer v neugodnem položaju, ko se morebitni sponzorji zame ne zanimajo več toliko. Iščejo mlajše športnike, povezane s starostno ciljno skupino.«

Bolj kot pokrovitelji ga skrbi vid. »Želim si, da se moj čas ne bi prehitro iztekel, kar je odvisno od vida. Ne bi se mi smel več slabšati. Rad bi vztrajal vsaj še eno olimpijsko obdobje,« se Debevec pri 49 letih še ni zasitil puške.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se