Veterinarji za cepljenje z 2,27 evra vrednim cepivom zaračunajo 21,32 evra (brez DDV).

Ker naj bi nekatera cepiva za cepljenje psov proti steklini držala več let, si mnogo lastnikov štirinožcev prizadeva, da bi obvezno vsakoletno cepljenje opustili. To bi precej po žepu udarilo veterinarje. Za cepljenje z 2,27 evra vrednim cepivom namreč zaračunajo 21,32 evra (brez DDV).

V to ceno so poleg vboda z iglo sicer všteti še identifikacija živali in lastnika v centralnem registru (CRP), pregled potnega lista živali, pregled in razglistenje živali, izpolnjevanje potnega lista in vnos podatkov v CRP, vendar se vrednotenje dela veterinarja za cepljenje mnogim vseeno zdi pretirano. Toda bolj kot cena jih moti dejstvo, da morajo biti psi cepljeni vsako leto, čeprav proizvajalci nekaterih cepiv zagotavljajo imunost oziroma učinkovitost cepiva za obdobje dveh ali treh let. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je zato že lani na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslalo predlog za spremembo pravilnika o cepljenju psov proti steklini, na spletu pa se o tem podpisuje peticija. Zbrali so že skoraj tisoč podpisov, nekaj anonimnih. Dejan Skrinjar, pobudnik spletnega zbiranja podpisov, se je v zgodbo dejavneje vključil, ker je njegov pes po cepljenju dobil veliki buli. Zanj ni toliko sporna cena cepljenja, čeprav je po njegovem za marsikoga previsoka, kot to, da se cepljenje ne izvaja po predpisih proizvajalcev cepiv, zaradi česar je tveganje zdravstvenih težav pri psih večje. Čeprav tudi pri omenjenem društvu hranijo izjave lastnikov pasjih ljubljenčkov, ki so po cepljenju poginili ali pa so začeli dobivati epileptične napade, na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke v zadnjih dveh letih niso prejeli nobenega poročila o neželenem učinku po cepljenju proti steklini pri nobeni živalski vrsti. Veterinarju Roku Planovšku so znani nekateri zapleti, ki pa so redki: večdnevna vročina, močna oteklina na mestu vboda, pobitost.

Glede pobude, da psov ne bi cepili vsako leto, temveč na daljše obdobje in v skladu z navodili proizvajalca cepiva, je kmetijsko ministrstvo pozvalo veterinarsko upravo (Vurs), naj zadevo prouči.

Izsledki preiskave

Na Vursu so v odredbi o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali lani predpisali kontrolo imunosti na steklino pri psih ob drugem cepljenju. V preiskavo bo zajetih 424 živali, do zdaj pa so zbrali 365 vzorcev krvi. Brez zadostne količine protiteles je bilo 23,56 odstotka psov. Pri prvem cepljenju je bilo uporabljenih šest različnih cepiv, katerih, niso navedli. »Dokončanje vzorčenja in nadaljnje statistične analize so nujni za prepoznavanje in določitev dodatnih dejavnikov tveganja, ki lahko vplivajo na uspešnost cepljenja psov proti steklini,« je zapisal tiskovni predstavnik Vursa Matjaž Emeršič.

Kot je povedal dr. Borut Zemljič, predsednik strokovne komisije sekcije zasebnih veterinarjev praktikov in predsednik veterinarske zbornice, so rezultati merjenja protiteles pokazali, da je raven imunosti po prvem cepljenju nezadovoljiva in da bi morali biti psi po prvi vakcinaciji cepljeni še vsaj enkrat v naslednjih petih mesecih (booster revakcinacija za vzdrževanje titra protiteles): »Takšna je praksa tudi pri vakcinaciji ljudi proti steklini, kjer prvemu cepljenju sledi revakcinacija po treh mesecih in nato vzdrževanje titrov z vsakoletno revakcinacijo.« Po njegovih besedah smo imeli zadnja leta pri nas še vedno veliko primerov silvatične stekline, ki prihaja iz Hrvaške: »V nekaj primerih je preskočila tudi v urbano okolje. Ker je steklina neozdravljiva, smrtonosna bolezen, je še vedno manjši strošek vsakoletno cepljenje kot morebiten pojav stekline pri človeku. V veterinarski stroki se sicer pogovarjamo o tem, da bomo predlagali vakcinacijo na večje časovne presledke, ko bo epizootiološka slika v sosednjih državah takšna, da si bomo to lahko privoščili.«

Analiza stroškov

Vlado Began, varuh pravic živali pri Društvu za osvoboditev živali, pričakuje, da bodo odgovorni čim prej spremenili predpise o cepljenju psov. Vztraja, da naj se jih cepi v obdobjih, ki jih navajajo proizvajalci cepiv: »V navodilih proizvajalca cepiva rabisin piše, da se mora cepljenje obnoviti vsako leto oziroma na dve ali tri leta, odvisno od zakonodaje države, medtem ko proizvajalca cepiv nobivac rabies in defensor 3 priporočata ponovno cepljenje šele po treh letih.« Pri veterinarski zbornici odgovarjajo, da obstaja možnost prehoda na cepljenje po navodilih proizvajalca cepiva, vendar bi bilo pred tem treba preveriti količino titra protiteles, kar pa je vsaj po trenutno veljavnih cenah na trgu za lastnike bistveno dražja možnost (na Nacionalnem veterinarskem inštitutu stane okoli 80 evrov). Tako stališče pri društvu označujejo za čudno: »Če proizvajalec zagotavlja imunost oziroma učinkovitost cepiva za dve ali tri leta in če tega ne veže na količino titra protiteles, česar nismo zasledili, je pes zavarovan pred steklino za omenjeno obdobje. Zato je mnenje zbornice namenjeno bolj ohranitvi sedanjega stanja, ki je za njene člane, ki izvajajo vsakoletno cepljenje psov, finančno ugodno.«

Ceno cepljenja proti steklini, ki je enaka po vsej državi, oblikuje posebna komisija za cene pri veterinarski zbornici, potrdi pa Vurs, prav tako jo potrdi devetčlanski svet uporabnikov pri kmetijskem ministrstvu (v njem so trije veterinarji). Do konca preteklega leta je cena poleg samega cepljenja vsebovala tudi takso in stroške identifikacije (čipa), registracije in enotnega evropskega potnega lista za pse, po sistemu solidarnosti razdeljene na osem let. To pomeni, da lastnik na novo cepljenega psa ni plačal celotnega stroška čipa in knjižice v enem letu, ampak v osmih. Strošek cepljenja je znašal 28,73 evra, skupaj z dvajsetodstotnim davkom in 41 centi pristojbine oziroma takse 34,89 evra. Kinološka zveza Slovenije in druge organizacije civilne družbe so bile po besedah dr. Zemljiča tiste, ki so zahtevale odpravo sistema solidarnosti, zato so z letošnjim letom uvedli spremembe. »Sistem vakcinacije, identifikacije in registracije smo razdelili na posamezna opravila in takšen sistem predlagali Vursu. Vakcinacija danes lastnika psa stane 25,84 evra (z davkom in pristojbino 31,42 evra), za čipiranje, registracijo in potni list pa plača zgolj ob prvem obisku 24,92 evra (plus DDV).«

Na naše vprašanje, ali ni postavka za delo veterinarja visoka – za cepljenje si obračuna 21,32 evra brez davka – je odgovoril, da se mu zdi za današnje razmere znesek razumen. »Ne ustvarjamo presežkov!«

O tem, da menda nekateri veterinarji za plačilo izdajajo potrdila o cepljenju, čeprav psa na željo lastnikov niso cepili, na zbornici niso bili obveščeni. Če bi take primere poznali, bi ukrepali po predpisih, pravi Zemljič.

Če se vam zdi cepljenje pri nas predrago in bi ga zato raje opravili na Hrvaškem, se vam ne splača. Plačati bi morali namreč dodatnih 14,60 evra (brez DDV in takse) – toliko stane vpis v tujini registriranih psov v slovenski centralni register!

Poceni cepivo

V primerjavi s ceno veterinarskega dela so cepiva poceni. Zemljič nas je seznanil, da je cena vakcine brez davka v njihovih izračunih 2,27 evra, veterinarji pa jo sodeč po podatkih, ki smo jih zbrali, lahko dobijo še ceneje. Jure Pipp iz podjetja Vetpromet, ki je na slovenskem trgu zastopnik in nosilec registracije za cepivi proti steklini rabisin in eurican LR, je povedal, da osnovno pakiranje rabisina 10 x 1 mililiter prodajajo po 19,90 evra. Odmerek je torej vreden 1,99 evra, k čemur je treba prišteti še davek. »Eurican LR je kombinirano cepivo, namenjeno ponovnemu cepljenju proti kužnim boleznim in steklini; pakiranje 10 x 1 ml je na trgu po ceni 40,83 evra brez davka,« je bil jasen Pipp. Pojasnil je še, da Slovenija zahteva med vsemi državami relativno najvišji standard za sproščanje cepiva proti steklini v promet (certifikat OCABR), kar pomeni testiranje vsake serije glede učinkovitosti cepiva. To pa je seveda povezano z dodatnimi stroški!

Cepiva posredujejo prek veledrogerij, tudi Kemofarmacije. Tam deset odmerkov rabisina po mililiter stane 16,73 evra (brez DDV), torej 1,67 evra na dozo, medtem ko je treba za desetmililitrsko stekleničko odšteti štiri evre, prav tako brez davka. S to lahko cepijo deset psov; veterinarji se za nakup največkrat odločajo v času cepilnih akcij, ko vedo, da bodo stekleničko porabili v enem dnevu. Sicer pa so po besedah Davorina Poherca, predsednika uprave Kemofarmacije, prodajni pogoji za posamezne kupce poslovna skrivnost.

Zaostrovanje razmer

Po mnenju predsednika Kinološke zveze Slovenije Blaža Kavčiča sodobna cepiva proti steklini omogočajo bistveno daljše intervale imunosti: »Vsakoletno cepljenje psov je izključno finančno motivirano. Gre za skubljenje odgovornih lastnikov psov in popolno nepripravljenost stroke za sodelovanje pri odpravljanju problemov.« Kavčič opozarja na vse več zapuščenih psov, s čimer se niti Vurs niti veterinarji zavzeto ne ukvarjajo: »Zavzeto pa zaračunavajo pristojbine tam, kjer jih zlahka poberejo – pri lastnikih rodovniških psov. Jasno nam je, da je treba določene zadeve plačati in da mora obstajati neka oblika davka za lastnike psov (v Avstriji so obdavčeni s 46 evri na leto, op. p.), in cepljenje proti steklini je tak davek. Je pa številka pretirana in tako visoka je tudi zato, ker je prerazporejena na premajhno število odgovornih lastnikov.« Denar, ki ga država kot pristojbino pobere pri cepljenju, bi morala po njegovem nameniti za nadzor nad reprodukcijo psov, kajti tukaj je izvor težav: »Ker ga ne, je jasno, da država in občine potem potrebujejo veliko sredstev za zavetišča.« Povedal je še, da so Vursu in zbornici predstavili vrsto predlogov in da so izredno nezadovoljni z njihovim ravnanjem. »Kot kinologi si želimo razvito veterinarsko stroko, ampak ta je do zdaj pokazala premalo pripravljenosti spoštovati interese lastnikov psov. Oderuštvo, klientelizem in birokratski odnos bodo pripeljali do odločnih protestov odgovornih lastnikov psov, ki lahko dobijo tudi oblike državljanske nepokorščine!«

Po vsem tem lahko le počakamo na izsledke preiskave odvzetih vzorcev krvi pri 424 psih, ki bo podala jasnejši odgovor na vprašanje, ali je vsakoletno cepljenje psov proti steklini smiselno.

***

Steklina je smrtna virusna bolezen. Po svetu zaradi nje še vedno umre petdeset tisoč ljudi na leto. V Sloveniji je bila pri človeku nazadnje odkrita leta 1952, pri psih pa so v zadnjem desetletju odkrili deset primerov, zadnjega leta 2008. 
Pri nas je bilo decembra lani registriranih 212.181 psov. Do novembra je bilo cepljenih 150.580. Veterinarji ocenjujejo, da jih najmanj trideset odstotkov ni prijavljenih in vakciniranih – največ v urbanih okoljih. Po analizi prodane hrane naj bi bilo psov celo 350 tisoč. Kazen, če pes ni cepljen, je 125 evrov. Od januarja do septembra lani so jih izrekli 505.

Pri nas se za cepljenje psov proti steklini uporabljata rabisin in vanguard R, pri že cepljenih živalih pa tudi kombinirano cepivo eurican DHPPI+LR, ki vsebuje cepivo proti steklini.