Prodaja Večera: od tragedije do farse

Spet se je začel postopek prodaje Večera, ki ga mora družba Delo prodati v skladu z odločbo urada za varstvo konkurence. In spet se za časnik zanimajo kupci, ki zanj, kljub drugačnim zagotovilom, najbrž nimajo denarja. Zgodovina se ponavlja – prvič kot tragedija, drugič kot farsa.

Delo je novembra 2008, ko ga je še obvladovala naveza Andrijana Starina Kosem-Boško Šrot, za 18 milijonov evrov kupilo nekaj manj kot 80-odstotni delež Večera. Slabo leto pozneje je urad za varstvo konkurence, ki je danes agencija (AVK), Delu naložil, da mora zaradi nedovoljene tržne koncentracije najmanj 75-odstotni delež prodati. Prav tako mu je do prodaje Večer prepovedal upravljati. In leta 2010 se je od nikoder pojavilo računalniško podjetje 3Lan iz Prekmurja, ki je tudi vplačalo aro.

Naposled je prodajo ustavilo kulturno ministrstvo, ker je 3Lanu odreklo soglasje za polastitev Večera. Med drugim so kot razlog za zavrnitev navedli: družba Delo Revije, ki se je – takrat pod vodstvom danes zaradi zlorabe položaja v gospodarski družbi ovadenega Mateja Raščana – podjetju 3Lan pridružila kot soupravljavska partnerica, je šla v stečaj. Osem mesecev pozneje je protikorupcijska komisija objavila zaključne ugotovitve o sumu korupcije v tej zadevi in javno razkrila zapleteno shemo, prek katere je 3Lan pridobil denar za plačilo are. V tej so po ugotovitvah komisije sodelovali NKBM, Raščan ter njegovi družbi Delo Revije in Rašica Point, odvetnik Miro Senica in mariborski Vinag.

Kot muhe na med

In po vsem sodeč je novi krog prodaje Večera »okužen« s podobnim sindromom, kot je bil prvi. Trenutno vemo za tri zainteresirane kupce Večera, a pregled finančnega zdravja vseh treh kaže, da jih nemara zlasti zanima prevzem z izčrpavanjem medijske hiše. Spet so – vsaj v duhu – zraven Delo Revije in spet je – kot vsenavzoči duh zgodovine – zraven Raščan. Poslovanje Večera menda ni najboljše, toda družba »sedi« na dveh nepremičninah v središču največjih slovenskih mest – mariborska, kjer ima sedež medij, je prosta vseh bremen, ljubljanska, kjer ima prostore ljubljansko dopisništvo časnika, pa je obremenjena s hipoteko v višini 680 tisoč evrov v korist NKBM.

Trije kupci, ki so oddali ponudbe, pri čemer je Večer v petek napovedal prihod še četrtega, so Jože Kojc oziroma družba Astraea Investicije Ena, Uroš Hakl in Sašo Todorović oziroma družba Dober večer ter družba Salomon. Vsi trije so že opravili skrbni pregled. Še pred tem so v nezavezujočih ponudbah za najstarejši časopis v Sloveniji ponujali med 2,1 in 1,6 milijona evrov, a so ponudbe po pregledu družbe krepko zmanjšali, saj Večer potrebuje izdatno dokapitalizacijo. Kot piše Večer, naj bi najvišjo ponudbo oddal Salomon, presegala naj bi milijon evrov. Najmanj naj bi ponudil Kojc oziroma Astraea Investicije Ena, in sicer okoli 600 tisoč evrov. Delo, ki ga lastniško obvladuje Pivovarna Laško, bo vse ponudnike v kratkem pozvalo k pogajanjem: kako bo posel, če sploh, potekal naprej, pa bo predvidoma znano do konca junija.

Igralniška prihodnost

Po nam dostopnih informacijah nekateri potencialni kupci sicer obljubljajo denar, vendar finančna slika njihovih družb razkriva tudi težave, prav tako imajo težave s kredibilnostjo. Kojc, lastnik družbe Astraea Investicije Ena, je dolgoletni igralničar in je v tem poslu sodeloval tudi z Raščanom, ki se je v prvem poskusu prodaje Večera kazal kot kupec iz ozadja. Kojc in Raščan sta bila namreč še do maja 2010 solastnika družbe Lev Plus, ki ima v lasti igralni salon Cezar v Kranju.

Prav tako je Kojc tesno sodeloval s Kristijanom Petkom, bratom nekoč vsenavzočega tajnika v kabinetu nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše Boruta Petka. Kojc in Kristijan Petek sta namreč leta 2004 ustanovila družbo Astraea, ki danes upravlja igralni salon v Lipici. Petek se je iz družbe kot direktor umaknil leta 2012, lastniško pa že prej. Danes je Astraea v polovični lasti Kojčeve Astraee Investicije Ena in v polovični podjetja Astraea Investicije Dva (ustanovil ga je Petek), ki ga lastniško obvladuje Sergej Racman. Ta med drugim obvladuje še Kolosej Kinematografe in ... ljubljanske igralne salone.

Toda Racmanov delež v Astraei je obremenjen z zastavno pravico Gorenjske banke za zavarovanje terjatve v vrednosti 3,3 milijona evrov, sicer pa je igralniška družba preteklo leto sklenila s slabega pol milijona evrov dobička ob 6,2 milijona prihodkov. A ponudbo za nakup Večera je oddala Kojčeva družba Astraea Investicije Ena, ki je imela lani ob 247 tisoč evrih prihodkov 226 tisoč evrov dobička. Vse torej kaže, da bo denar za nakup Večera nemara pridelala Astraea ali pa nemara Racmanovi sateliti.

Kupnina, ki jo ponuja Kojc, je nižja, ker je Večer menda pripravljen dokapitalizirati z dvema milijonoma evrov. »V imenu družbe Astraea Investicije Ena, ki je v moji stoodstotni lasti, sem oddal zavezujočo ponudbo. Financiral bi jo iz izplačnih dobičkov Astraee, ki se primarno ukvarja z igralništvom. Gre za zaprto finančno konstrukcijo,« je dejal edini izmed treh kupcev, ki je bil pripravljen dati izjavo. Za nakup nima partnerjev, pravi, a če mu bo uspel, načrtuje dokapitalizacijo, ker bi družba sicer težko preživela. K tej namerava povabiti tudi zaposlene na Večeru: »Če zaupaš v družbo, v kateri delaš, ni težko vanjo nekaj vložiti. Če bodo želeli, se lahko pridružijo.« Glede sanacije Večera, je še povedal, pa se bo treba »obnašati kot domače gospodinjstvo in se držati zdrave kmečke logike«.

Nekdanjega kriminalista, ki je danes zlasti igralničar, smo vprašali, od kod želja, da bi investiral v časopisno podjetje. »Iz tega okolja sem doma. Mama me je z Večerom tako rekoč naučila brati. Emocije za posel res niso dobre. A ko sem spremljal vse poskuse prodaje, se mi zdi škoda, da Večer ne bi ostal tukaj in ostal lokalni časnik.« Kar zadeva poslovanje z Raščanom, pa je dejal: »Tudi jaz o Raščanu nimam dobrega mnenja. Bil je manjšinski solastnik v družbi v Kranju, ki se je ukvarjala s prirejanjem iger na srečo. To ne pomeni, da sem si z njim karkoli delil ali z njim karkoli imel.«

Zračni nakup

Težave s kupnino ima po naših informacijah tudi naveza Hakl-Todorović, saj bi bila sama pripravljena vložiti le približno 200 tisočakov, drugo pa bi zagotovila z bančnimi posojili in z vložkom nestrateškega partnerja, ki bi svoj vložek, obogaten z obrestmi, čez čas dobil poplačan. Ne Uroš Hakl ne Sašo Todorović, ki je bil še do nedavnega predsednik uprave T-2, nista lastnika kakšnih zelo donosnih družb, kar odpira vprašanje kredibilnosti njunih načrtov. Poleg tega je slišati, da naj bi se po nakupu povezala z eno od obstoječih medijskih družb, med katerimi Večer menda od nekdaj diši lastniku Dnevnika Bojanu Petanu. Toda iz tajništva DZS so sporočili, da »ne DZS ne katerakoli družba iz Skupine DZS ne sodeluje v zadnjem procesu prodaje časnika Večer«.

Hakl, ki je pred meseci odšel iz komunikacijskega podjetja Pristop, kjer je bil direktor korporativnega komuniciranja in svetovanja, je ta čas po javno dostopnih podatkih udeležen v družbah Hakl & Hakl in Bulmak. Prva je lani pridelala 8000 evrov dobička ob 252 tisoč evrih prihodkov, drugo je Hakl ustanovil pred dvema mesecema, in sicer s Kristjanom Magdičem, ki je skupaj z nekdanjimi vodilnimi na Pristopu solastnik družbe Frontal. Ta se je pred časom znašla sredi afere pri razdeljevanju razvojnih sredstev za Pomurje, Hakl pa je bil s tem v zvezi tudi kazensko ovaden.

Tudi Todorovićeve družbe niso zvezde poslovanja: njegovo podjetje E-izvršba je lani pridelalo nič prihodkov in ima že štiri leta negativen kapital, družbo Formclip je soustanovil pred manj kot enim letom, zato njeni podatki niso merodajni. Tretja, T-inženiring, je lansko leto končala s 671 evri dobička, imela pa je 36 tisoč evrov prihodkov.

Hakl je sicer na predstavitvi večerovcem že napovedal, da bi bilo za sanacijo podjetja treba odpustiti 53 zaposlenih, ob nakupu pa naj bi načrtoval odprodajo glavnih nepremičnin Večera, s čimer bi ga najverjetneje kapitalsko izčrpal. Povrhu tega naj bi se s Todorovićem v družbi Večer tudi zaposlila. Hakl za komentar ni bil dosegljiv.

Kanaliziranje dolgov

Tretji konkurent za nakup mariborskega časnika je podjetje Salomon, ki ga prek skupine Krater lastniško obvladuje Martin Odlazek, junija lani obsojen na polletno zaporno kazen zaradi sodelovanja pri odtujitvi gorenjskega tiskarskega podjetja Primož Trubar. Salomon je sicer izdajatelj revij, ki jih je nekoč izdajalo podjetje Delo Revije, v lasti prej omenjenega Raščana. Poleti 2011 je namreč Krater blagovne znamke Dela Revij najel pri KBM Leasingu, ki jih je predtem na dražbi kupil od »lastne matere«, NKBM.

Značilnost družb, ki jih obvladuje Odlazek, je sicer izredna posojilno-kapitalska prepletenost. To se kaže že v družbi Krater, kjer je na deležu večinskega lastnika (povezane družbe) Eurofit vpisana zastavna pravica v korist ... povezane družbe Salomon v višini 7 milijonov evrov. Poleg tega sta deleža obeh družbenikov Salomona – Dolenjskega lista in Kraterja – zastavljena za zavarovanje terjatev v vrednosti 650 tisoč evrov in dvakrat po 7,2 milijona evrov (v korist Abanke in NLB). Pri tem je Salomon po nerevidiranih podatkih Gvina lani pridelal dobrih 316 tisoč evrov dobička, ob 15,5 milijona prihodkov, ima pa skupno 23,2 milijona posojil. Povrhu so bile terjatve državnih NLB in NKBM do še ene povezane družbe, Set, nedavno prenesene na slabo banko, in sicer v skupnem znesku 5,4 milijona evrov.

Direktor Salomona Gregor Repič za pojasnila ni bil dosegljiv.

Večerovci pričakujejo pregleden nakup

Ob potencialnem prihodu takšnih kupcev so zaposleni na Večeru razumljivo zaskrbljeni. Tamkajšnji novinarji pravijo, da jim nihče od doslej omenjanih ne vliva zaupanja. Aktiv društva novinarjev že dlje časa opozarja, da je prodaja Večera, s tem pa prekinitev večletne lastniške agonije, nujna za preseganje vse bolj negotovega položaja časnika na medijskem trgu. »Kljub načelni nujnosti prodaje in podpori prodajnemu procesu pa novinarji opozarjamo, da je za dolgoročni obstoj časopisa nujen strateški lastnik. Zato od prihodnjega lastnika zahtevamo, da transparentno predstavi vire financiranja za nakup podjetja ter da predstavi jasno vizijo za nadaljnji razvoj in obstoj ene osrednjih slovenskih medijskih hiš.«

V družbi Večer že poteka racionalizacija poslovnih procesov, še opozarjajo v aktivu, zato od prihajajočih lastnikov pričakujejo, da to upoštevajo in da namesto rezov v zdravo tkivo družbe pripravijo resno strategijo, kako izboljšati poslovanje. V preteklih tednih so se na Večeru sicer že poslovili od štiridesetih občasnih honorarnih sodelavcev, prav tako so z novo sistemizacijo delovnih mest začeli izdatno krčiti plačno maso.

Predsednik hišnega sindikata Bojan Bauman je dejal, da novinarski sindikat trem potencialnim kupcem sporoča isto: »Želimo si strateškega kupca, ki bo zagotovil obstoj in razvoj našega dnevnika. Pri nakupu pričakujemo transparentnost vseh denarnih virov. Prva naloga novih lastnikov naj bo priprava razvojnega programa, iz katerega bodo sledili vsi ostali ukrepi.« V načrtovano odpuščanje pa ne bodo privolili, je dodal Bauman.