Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Schengen: Evropski veliki brat

Orjaški informacijski sistem z več milijoni podatkov postaja pravi evropski veliki brat.

pon, 23.01.2012, 06:00

Informacijski sistem, ki so ga – takrat v precej bolj okrnjeni obliki – zastavili leta 1985 v luksemburški vinorodni vasici Schengen, z več milijoni podatkov postaja pravi evropski veliki brat. Toda po padcu notranjih meja v EU je to vsekakor potreben ukrep, če hočemo preprečiti čezmejno kriminaliteto. O tem, kako se sistem odnese v praksi, smo se pogovarjali z Dušanom Kerinom, vodjo sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje.

Zmotno je mišljenje, da se v schengenski informacijski sistem (SIS) vpišejo vsi grehi posameznikov, saj je v njem le določen spekter podatkov. Kerin za začetek pojasni glavni namen schengenskega velikega brata: »Načeloma je to eden od tako imenovanih kompenzacijskih ukrepov, ki je nastal zaradi padca notranjih meja v EU, s čimer je bil omogočen prost pretok blaga in ljudi.« Lahko bi rekli, da je bil s tem omogočen tudi prost pretok kriminala, prav s SIS pa naj bi ga omejili.

Sogovornik nadaljuje, da je SIS namenjen nadzoru, kar natančneje opredeljuje schengenska konvencija. Vanj se vnašajo podatki o osebah, iskanih z mednarodno tiralico ali zaradi evropskega pripornega naloga, podatki o tujcih, ki niso državljani EU in imajo prepoved vstopa v to območje, prav tako podatki o pogrešanih osebah in o ljudeh, iskanih zaradi sodnih postopkov, pri čemer ne gre samo obtožence in obsojence.

Vsak lahko zase 
zahteva izpisek iz SIS

Ali so vaši podatki v schengenskem sistemu, lahko z nekaj birokratskimi koraki preverite tudi sami. Na policiji vsako leto dobijo do sto takšnih zahtevkov državljanov. Obrazec je na voljo na vseh policijskih postajah, v tujini na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in na spletni strani, kjer s certifikatom lahko podate tudi elektronsko vlogo. Zahtevek obravnavajo na centru za zaščito podatkov v upravi za informatiko in telekomunikacije. Še preden vam sporočijo povratno informacijo, preverijo, ali ste sploh upravičeni do teh zaupnih podatkov, saj jih lahko zahtevate samo zase, ne pa tudi za družinske člane ali celo – kar bi morda komu prišlo na misel – sosede in prijatelje.

Občasno, kadar so za to izpolnjeni pogoji, v SIS zapišejo podatke o ljudeh, za katere domnevajo, da bi glede na svojo kriminalno preteklost nečedne posle nadaljevali. Takrat imajo varuhi pregona vsa pooblastila, da zbirajo podatke, kam gre ta oseba, s kom ipd. Če morda sodite v to skupino, se bo zahteva za seznanitev s podatki v SIS obravnavala skladno z zakonodajo. Kdor z odgovorom policije ni zadovoljen, se lahko z zahtevo obrne na urad informacijskega pooblaščenca.

Največ podatkov 
je o predmetih

SIS je v lasti držav članic, njegov centralni del pa je v Strasbourgu in ga v imenu članic upravlja Francija. Zaradi majhnosti Slovenije se pri nas podatki vnašajo centralizirano v oddelku Sirene (Supplementary information request at national entry). Izjema so podatki o predmetih, saj jih vsaka enota, kjer je podana prijava, vpiše sama. Vendar nad vnosom še vedno bedi oddelek Sirene, kjer preverijo, ali vsebuje vse potrebne zapise.

Večji delež 35-milijonske evropske zbirke podatkov zapolnjujejo predmeti, ki se jih išče zaradi sodnih postopkov. Za zdaj so to razne ukradene stvari, med njimi tudi vozila, v nadgradnji sistema SIS-2 pa bodo zapisovali še ukradena plovila, industrijsko opremo, zabojnike in letala. Predvidevajo, da se bo po tem število zapisov povzpelo celo do sto milijonov. Kdaj bo SIS-2 zaživel (po prvotnih načrtih bi moral že pred leti), še ni natančno znano, Kerin je pojasnil le, da zdaj teče faza testiranja.

Sogovornik pravi, da je kakšnih 95 odstotkov podatkov o raznih predmetih, med njimi pa približno enak delež ukradenih ali izgubljenih dokumentov. Pri tovrstnih dokumentih policija ne odloča, ali se bo to zavedlo v SIS ali ne, saj so pravila povsem jasna – vsak prijavljen ukraden ali izgubljen osebni dokument se zapiše v sistem. Izkušnje namreč kažejo, da se dokumenti precej radi zlorabljajo, zato bi radi s takšnim nadzorom to kar najbolj preprečili.

Način in čas hranjenja sta določena po konvenciji, brisanje podatkov pa ureja vsaka nacionalna zakonodaja. Razumljivo, da se brišejo takrat, ko ni več nobenega razloga, da bi jih še hranili, denimo, ko primejo iskano osebo ali odkrijejo ukradeni avtomobil.

Vsaka država je lastnica podatkov, ki jih vnese, to pomeni, da imajo druge le vpogled vanje, brisati ali spreminjati pa jih ne morejo. Kdo bo vnašal in kdo gledal podatke, je stvar vsake posamezne države, konvencija daje samo napotke. Tako recimo carina nima vpogleda za osebe, iskane z mednarodno tiralico, saj po teh podatkih lahko brskajo samo policijski in pravosodni organi.

Na izpad sistema 
se ne gre zanašati

Če je Slovenija na samem repu po številu vnesenih podatkov (delež je približno odstoten), pa smo pri zadetkih, predvsem glede na število prebivalcev, v vodstvu. V vsej Evropi je bilo lani okoli 85 tisoč zadetkov, od tega pri nas nekaj več kot sedem tisoč.

Lani je samo Slovenija opravila okoli 20 milijonov preverjanj v SIS, kar pomeni, da je sistem nenehno obremenjen. Vendar je tudi brezhiben, saj so izpadi, predvsem pri nas, tako redki, da niso vredni omembe. Če bi se morebiti res zgodil izpad glavnega sistema, se ta preklopi na nacionalno kopijo, ki jo imajo naši policisti. Toda to pomeni, da podatki v času iskanja niso osveženi, spreminjajo se namreč iz sekunde v sekundo, zato imajo z avstrijsko policijo dogovor, da jim postrežejo s svežim podatkom, če je naš nacionalni sistem v izpadu. Ker pa je SIS v dobri kondiciji, nepridipravi zaman računajo, da bo odpovedal.

Posebnost dela slovenskih varuhov pregona je, da se ob preverjanju v domači zbirki podatkov avtomatično preverijo tudi podatki v SIS in Interpolovem informacijskem sistemu, in to sočasno, z enim poizvedovanjem. Rešitev se je tujim kolegom zdela tako dobra, da se za tak način dela zdaj vse pogosteje odločajo tudi drugod.

 

***

Dvanajsta obletnica

Schengensko območje je na podlagi sporazuma iz leta 1985 zaživelo 26. marca 1995, takrat je bilo vanj vključenih sedem držav. S širitvijo evropske družine se je precej povečalo, pri čemer je treba poudariti, da članstvo v EU še ne pomeni vstopa v schengensko območje, saj zanj veljajo drugačna pravila igre. Tako sta denimo Romunija in Bolgarija že nekaj časa v EU, za vstop v SIS pa se še borita. Poleg večine članic EU so vanj vključene še Nizozemska, Švica in Islandija, medtem ko Velika Britanija in Irska, čeprav članici EU, nista.

Pritožbe

Vsak državljan, ki ima glede podatkov v SIS utemeljene pomisleke, se lahko obrne na informacijskega pooblaščenca, ki zadevo vzame pod drobnogled. Če ta oceni, da policija ravna po črki zakona, boj ni izgubljen, saj vsakemu ostane še sodna pot.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se