Tiskane izdaje
Na volitvah v evropski parlament so volivci v volilnih enotah Ljubljana Center in Ljubljana Bežigrad ter prav tako v vseh njunih 22 volilnih okrajih največ glasov namenili stranki SDS. To zelo jasno kažeta sliki ljubljanskih urbanih okrajev, ki so po zadnjih evropskih volitvah prvič doslej uniformno obarvani v modro. SDS je v navedenih enotah zmagala s po 24 odstotki glasov, na drugo mesto se je zavihtela sprega NSi+SLS (s 14 oziroma dobrimi 16 odstotki glasov), šele na tretje pa Verjamem Igorja Šoltesa (dobrih 12 oziroma 11 odstotkov).
Kaj smo upoštevali in česa ne
Enota Ljubljana Center na severu sega do Vodic, na jugu do Snežnika, enota Ljubljana Bežigrad pa na severu do Radomelj in na jugu do Broda na Kolpi. Vsaj pregovorno velja, da mesto Ljubljana ne voli desnice, zato smo iz navedenih enot izvzeli zgolj volilne okraje, ki sodijo v urbano središče, in analizirali podatke šestih volitev. Pri tem smo iz analize izločili dva razmeroma številčna okraja, ki v manjšem delu sicer segata tudi na urbano ljubljansko območje, a se v znatno večjem delu raztezata čez Brezovico in Horjul (Ljubljana Vič-Rudnik IV) ter Janče in Podlipoglav (Ljubljana Moste-Polje I). V obeh okrajih je na vseh dosedanjih evropskih volitvah slavila desnica oziroma pretežno SDS; NSi je zmagala le v okraju Vič-Rudnik IV na prvih evropskih volitvah. Drugače je bilo na državnozborskih volitvah, saj je omenjena okraja leta 2004 zavzela SDS, nato leta 2008 SD in po predčasnih volitvah leta 2011 PS.
Tezo, da je Ljubljana prvič izvolila desnico, smo preverjali tako, da smo zbrali podatke za izbranih devet volilnih okrajev za troje državnozborskih volitev in troje evropskih, nato smo izračunali povprečje glasov, ki sta jih v posameznem okraju dobili levica in desnica. Upoštevali smo le rezultate strank oziroma list, ki so bile izvoljene v državni zbor oziroma evropski parlament, pri čemer smo jih grupirali levo-desno glede na njihovo politično izpričanost. Desnico tako predstavljajo SDS, NSi in SLS, levico pa LDS, SD, Desus, PS, Zares, Verjamem in SNS. Iz rezultatov volitev 2011. smo izločili Listo Gregorja Viranta, saj smo ocenili, da bi jo bilo zaradi njene nestanovitnosti težko korektno umestiti na levico ali na desnico. V grafiki smo predstavili povprečni rezultat tako grupiranih strank levice in desnice v devetih ljubljanskih okrajih.
Levica najslabše doslej
Če se posvetimo le volitvam v evropski parlament, je neizpodbitno, da so vsi izbrani ljubljanski okraji danes modri, medtem ko so bili leta 2009 pretežno rdeči (zmaga SD), leta 2004 pa pretežno turkizni (zmaga LDS). Takrat je sedem od izbranih devetih okrajev pripadlo LDS, ki je v teh v povprečju dobila dobrih 24 odstotkov glasov, NSi, ki je zmagala v dveh okrajih, pa je v povprečju zbrala 21 odstotkov. Pet let pozneje je bila razdelitev podobna: SD je pripadlo sedem okrajev, SDS pa dva, pri čemer je prva v povprečju dosegla slabih 26 odstotkov oddanih glasov, druga pa slabe štiri odstotne točke manj. Povprečni rezultati levice in desnice sicer kažejo, da je na prvih dvojih evropskih volitvah v izbranih okrajih povedla levica (44 odstotkov proti 38), pet let pozneje pa je slavila še bolj prepričljivo: s 54 odstotki proti 34. V kumulativi je desnica (29,41 odstotka) v primerjavi z levico (29,15 odstotka) predprejšnjo nedeljo resda zmagala za mišjo dlako – 0,26 odstotne točke, a težko se izognemo dejstvu, da je zmagala.
V volilnih enotah, kamor sodijo izbrani okraji, je bila udeležba najvišja – v enoti Ljubljana Center nekaj več kot 29-odstotna, v enoti Ljubljana Bežigrad pa nekaj manj kot 27-odstotna. In ker je po zadnjih evropskih volitvah prevladal argument, da nizka udeležba in rezultat kažeta volilno abstinenco (zlasti na levici), smo preverili še povprečno udeležbo v izbranih okrajih na treh dosedanjih evropskih volitvah. Razlike niso velike: na prvih evropskih volitvah leta 2004 se je v teh okrajih volitev udeležilo malenkost več kot 29 odstotkov volivcev, 2009. jih je na volišča odšlo za dobro odstotno točko več (30,53 odstotka), pred tednom dni pa je bila povprečna udeležba malce manj kot 29-odstotna (28,94 odstotka).
(Ne)pregovorno
Leta 2004 so stranke levice v izbranih okrajih povedle s skoraj 20 odstotnimi točkami naskoka, saj je levica zbrala dobrih 53 odstotkov glasov, desnica pa dobrih 35. Štiri leta pozneje je bilo razmerje še veliko bolj v prid levici, saj je dobila zaupanje dobrih 70 odstotkov ljubljanskih volivcev, desnica le slabih 23. Volivci v ljubljanskih mestnih okrajih na predčasnih volitvah, na katerih je slavil Zoran Janković s Pozitivno Slovenijo, ki je vladno žezlo pozneje morala prepustiti SDS, so prav tako izrazito izglasovali stranke levice, ki so v povprečju dobile 64 odstotkov oddanih glasov, stranke desnice pa nekaj več kot 23.
In prav Pozitivna Slovenija se je v svojih domačih okrajih na zadnjih evropskih volitvah res slabo odrezala. V zgoraj omenjenih volilnih enotah je dobila manj kot deset odstotkov glasov, v izbranih mestnih okrajih, ki so predmet naše analize, pa jih je v povprečju zbrala le 12 odstotkov, največ v okraju Ljubljana Šiška I.
Klofuta levici
Številke torej govorijo, da je SDS prvič zmagala v tipično levičarskih volilnih okrajih, toda tako pravi statistika, ki ne pozna konteksta. Zato smo se obrnili na Tomaža Deželana, docenta s centra za politološke raziskave na fakultete za družbene vede, ki meni, da rezultati volitev v Ljubljani sicer kažejo, »da je desnica prevzela primat, a ta vendarle ni tako velik«. Po njegovem je izid dokaj izenačen med levico in desnico, le da so glasovi prve bolj razpršeni. »To v luči prihajajočih državnozborskih volitev načeloma ne pomeni veliko, lahko pa prinese precejšnje premike v strateškem ravnanju posameznih strank tako na levici kot na desnici in predvsem se lahko zgodi, da Ljubljana ne bo več leva trdnjava, kot je bila v zadnjih dveh desetletjih.«
Volivci po Deželanovih besedah namreč na »manj pomembnih tekmah« lažje kaznujejo svoje ali podobno misleče stranke: »Evropske volitve so pomembna tekma, a so v očeh volivcev primarna politična arena državnozborske volitve. Na teh pogosto oprostijo marsikatero napako.« Za evropske in občasno tudi lokalne volitve pa velja, da volivci precej bolj eksperimentirajo oziroma glasujejo manj preračunljivo. Evropske volitve so tako po njegovem »dober instrument klofute« strankam, ki ne razmišljajo preveč o svojih dejanjih in se posvečajo predvsem lastnemu političnemu boju. »Prav to se je pokazalo v Ljubljani,« je prepričan Deželan. »Tudi v okrajih z najvišjo volilno udeležbo se ta klofuta jasno kaže. Je pa klofuta tudi to, kar znajo jasno pokazati predvsem levo usmerjeni volivci, s tem ko se veliko lažje odločijo, da ne bodo šli na volišča.«
Rezultat na evropskih volitvah bi bil po njegovem lahko koristen za levo usmerjene stranke, a jim po drugi strani, kot pravi, zmanjkuje časa – sploh če bodo parlamentarne volitve poleti. Desnica bo v tem primeru poskušala izkoristiti rezultat z evropskih volitev tako, da bo veliko vlagala v ohranjanje položaja in preprečitev morebitnega poskusa konsolidacije levice. In čas je v tem smislu večji zaveznik desnice kot levice, meni Deželan. »Morebitni obstanek Zorana Jankovića na nacionalnem političnem parketu hkrati pomeni, da se bo levica bolj ukvarjala sama s seboj ali med seboj obračunavala, kar bo desnica seveda poskušala izkoristiti.«
Če bo izid parlamentarnih volitev podoben temu na evropskih, se bo desnica na jesenskih lokalnih volitvah, kot meni Deželan, bolj mobilizirala in poskušala – čeprav tega doslej ni počela – najti dostojnega kandidata za ljubljanskega župana. »Če ne bo sposobna na lokalne volitve popeljati kandidata, ki bo v nasprotju z Jankovićem brez bremen, in če se desnica odloči, da bo resno vstopila v lokalno tekmo, levica nima veliko možnosti.«
Novica? Uspeh alternative
Za komentar smo prosili še javnomnenjskega analitika iz družbe Valicon Andraža Zorka. Zanimalo nas je, kako komentira zmago SDS v ljubljanskih urbanih okrajih pri približno enaki volilni udeležbi kot na prejšnjih evropskih volitvah. Ali se je Ljubljana res obrnila v desno, ali je to morda posledica kakšnih drugih dejavnikov (razpršene stranke levice, abstinenca levih volivcev ...)? Kaj to pomeni za prihajajoče državnozborske in lokalne volitve?
»Težko bi temu rekli slavje – tudi SDS in NSi+SLS so v seštevku dobile manj glasov kot pretekla leta. Tokratne evropske volitve so bile predvsem poraz obstoječih političnih struktur, ki so, tako leve kot desne, zbrale najmanj glasov do zdaj, hkrati pa dobile močno zaušnico v obliki Sanjske službe,« meni Zorko. Pravi, da to ni zasuk v desno, temveč obrat stran od etablirane politične elite nasploh. Po njegovem je glavna novica letošnjih evropskih volitev »uspeh združene levice in število glasov, ki so jih zbrali pirati ter podporniki eksperimenta Sanjska služba«. Če bi namreč k tem prišteli tudi »neveljavne glasove, ki so prav tako svojevrsten odraz nezaupanja, bi dobili tretjo najmočnejšo politično silo v državi«.
Opozarja, da je treba prihajajoče državnozborske volitve opazovati predvsem v luči tega, »kolikšen delež volilnega telesa lahko osvojijo nove, alternativne sile, kamor štejem prej omenjene stranke, liste in volivce«.
