Sladka delitev evropskega denarja

Javna agencija Spirit je 30-milijonsko javno povabilo podjetjem za razvoj novih produktov spremenila zadnji delovni dan pred zaključkom prvega prijavnega roka. In dva dni po tistem, ko je odstopil gospodarski minister Stanko Stepišnik. So javno povabilo tik pred zdajci spremenili zaradi pritiska?

Agencija za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma Spirit je konec oktobra objavila javno povabilo podjetjem. Z njim želijo spodbujati razvoj tako novih kot izboljšanih proizvodov, materialov, naprav, metod, blagovnih znamk. Vse v duhu zviševanja dodane vrednosti produktov in s tem konkurenčnosti države, smo v preteklosti večkrat slišali takratnega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika. Na javnem povabilu ponujajo 30 milijonov evrov, večino evropskih sredstev, prvi od treh rokov za prijavo pa naj bi se iztekel v ponedeljek, 25. novembra.

Včeraj

Naj bi, pišemo, kajti na Spiritu so zadnji delovni dan pred zaključkom roka, torej v petek, 22. novembra, objavili spremenjen javni poziv. V njem so spremenili ali dopolnili šest točk, med drugim ključni pogoj, kdo se lahko na poziv prijavi. Po novem to niso več le gospodarske družbe, temveč tudi »raziskovalno-razvojne organizacije oziroma njihova enota, ki je registrirana za opravljanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti in se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo«. Hkrati so denimo znižali zahtevano stopnjo izobrazbe članov projektne skupine s sedme na šesto. Ti sicer smejo opraviti zgolj trideset odstotkov ur pri sofinanciranem projektu, preostale morajo tisti, ki imajo končan univerzitetni študijski program. Poleg tega so podaljšali roke prijave, prvega do 16. decembra, mimo je tudi že drugi rok, ki je bil 15. januarja, tretji pa se izteče sredi prihodnjega meseca. Prijavitelji, izbrani na prvem roku, bodo znani na začetku februarja.

Predvčerajšnjim

Javno povabilo so spremenili zaradi »spremembe programa za spodbujanje razvoja novih produktov v letih od 2013 do 2015 – RNP 2013«, so najprej zapisali na agenciji, ki jo kot v. d. direktorja vodi Boštjan Skalar. Omenjeni program sta pripravila Spirit in gospodarsko ministrstvo, dokončno je bil spisan sredi oktobra. Spremenili pa so ga, kot so nam kasneje na agenciji vendarle potrdili, le dan pred spremembo javnega povabila. In sicer »zaradi presoje in uskladitve stališč med MGRT in agencijo glede določenih segmentov«. Katerih segmentov in kakšna so bila konkretna stališča, ne vemo, saj nam na to vprašanje na Spiritu niso odgovorili.

So pa javno povabilo dopolnili tako, da se je »razširil krog prijaviteljev«. Razširitev je skladna, nadaljujejo na Spiritu, z zakonom o podpornem okolju za podjetništvo in shemo državnih pomoči ter še nekaterimi drugimi akti. Toda tako omenjeni zakon kot preostali akti, na katere so se na agenciji sklicevali pri vprašanjih, zakaj so spremenili posamezne točke povabila zadnji dan pred iztekom prvega roka, so enaki kot takrat, ko so povabilo objavili. Je torej v zadnjem trenutku prišlo do spremembe na pritisk posameznika, ki zdaj ustreza kriterijem povabila, kot trdi naš vir? Na Spiritu posredno odgovarjajo, da ne.

Želeli so le, pravijo, ciljno publiko »popolnoma uskladiti« z zakonom o podpornem okolju podjetij. Ta se je lani res spremenil, in sicer na začetku oktobra, kar pa je še vedno dvajset dni pred objavo javnega povabila in tudi teden dni prej, preden je bil dokončno spisan program RNP 2013. Poleg tega sum o verodostojnosti odgovorov agencije vzbuja zgolj delna prilagoditev temu zakonu. Zakon namreč podjetja opredeljuje »kot vsako pravno ali fizično osebo, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno obliko«. Ker je tudi v spremenjenem javnem povabilu ostala določba, da morajo imeti prijavitelji potrjeno in javno objavljeno letno poročilo za leto 2012, ciljne publike le niso popolnoma uskladili z zakonom. Izpadli so denimo kompetenčni centri, centri odličnosti in samostojni visokošolski zavodi, ki po zakonu niso dolžni objavljati letnih poročil in tega v večini ne počnejo.

Predpredvčerajšnjim

Igranje z datumi razkrije še eno zanimivo informacijo: program spodbujanja razvoja novih produktov za obdobje 2013–2015 je bil spremenjen dan po tistem, ko je kot gospodarski minister odstopil Stanko Stepišnik. Spirit je, naj spomnimo, agencija, ki kot izvajalska institucija sodi pod okrilje gospodarskega ministrstva. Stepišnik za spremembo niti javnega povabila niti samega programa do četrtka, ko smo ga poklicali, ni vedel. Že to, da so merila spremenili v zadnjem trenutku, je po njegovem mnenju nenavadno. Očitno je nekdo »dal direktivo«, da se na javnem povabilu dovoli kandidirati tudi organizacijam s šolskega področja. Te so izredno pomembne, toda pri takih razpisih se morajo povezati s podjetji. Znanje se mora preliti v tržne produkte, saj bo le to povečalo našo konkurenčnost.

Smo pa v Sloveniji, je nadaljeval, »evropska sredstva do zdaj delili, ne pa jih projektno usmerjali«, poleg tega se »pri nas dogaja, da se razpisi prilagajajo nekim strukturam«. Ko je denar na kupu, se plenilske skupine združijo, trdijo, da so kriteriji previsoki in da se evropskih sredstev ne da porabiti, zato po Stepišnikovih besedah kriterije znižajo in jih prilagodijo.

Zgolj v vednost, na prvi rok prvotnega povabila se je prijavilo štirideset prijaviteljev, na drugega celo 964, ki so zaprosili za nekaj več kot 96 milijonov evrov – to je trikratnik vsote, ki je na razpolago.

Danes in jutri

Stepišnik je še zatrdil, da je sprememba javnega povabila v nasprotju s politiko, ki jo je vodil sam. In da do zadnjega dneva, ko je bil na ministrstvu, o tem niso razpravljali. Tako je jasno, da se je »strategija«, o kateri govorijo na Spiritu – da sta tako agencija kot ministrstvo v preteklosti spodbujala raziskave in razvoj v podjetjih, registriranih po zakonu o gospodarskih družbah, po novem pa jih v vseh, kot jih opredeljuje novi zakon o podpornem okolju podjetij – spremenila čez noč. Tisto noč, ko je Stepišnik na ministrstvu pospravil svojo mizo. Tako se v času krize in slabih gospodarskih napovedi pri nas spreminja triletni program za spodbujanje razvoja novih produktov. Če je treba, in tokrat je očitno bilo, tudi za nazaj.

Kot poudarja eden od naših sogovornikov, ki dobro pozna razdeljevanje javnih sredstev, a ne želi biti imenovan, se pri tem zastavlja ključno vprašanje: Ali obstaja jasna strategija, s kakšnimi cilji in pričakovanimi oziroma zahtevanimi rezultati država vlaga denar v raziskave in razvoj, ali pa se pogoji glede prijaviteljev, ki lahko sodelujejo na razpisih, in načini ocenjevanja projektnih prijav ter seveda posledično tudi prejemniki sredstev spreminjajo glede na to, kdo je na oblasti? V času prejšnje vlade so bile na različnih nacionalnih razpisih zelo uspešne posamezne zasebne institucije, povezane z odločevalci v vladi, zdaj pa je prišlo obdobje priložnosti in uspešnosti pri pridobivanju sredstev za javne visokošolske ter raziskovalne in razvojne zavode, še razmišlja naš sogovornik.