Anuška Delić, Ozadja
Namen
združitve Slovenske obveščevalne agencije (Sova) in Obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo sicer sovpada z racionalizacijo državne porabe, toda ključ bržčas
tiči drugje. V politiki.
Medtem ko javnost in mediji razpravljajo o ukinitvi urada za narodnosti, zamenjavi direktorja urada za verske skupnosti in podobnih rečeh, se v drobovju oblasti dogajajo pomembnejši premiki. Informacijo, da načrti združitve Sove in OVS tako rekoč že tečejo, nam je potrdilo pet sogovornikov. Prav tako se strinjajo, da se pod krinko racionalizacije na obveščevalno-varnostnem področju pravzaprav pripravlja čistka Sove oziroma tistih zaposlenih, za katere so vidni predstavniki nove vlade prepričani, da so preblizu levi politični opciji. Bliskovita zamenjava direktorja Sebastjana Selana je bila le prvi korak na poti h korenitejšemu zasuku v agenciji, ki ga nekateri imenujejo rušitev agencije do temeljev.
Kolikšen bo osip?
Podatke o številu zaposlenih v Sovi in OVS na agenciji in obrambnem ministrstvu varujejo, toda po naših informacijah naj bi prva štela okoli 260 zaposlenih, druga pa približno sto. Če drži, da bi bilo po končani racionalizaciji in reorganizaciji v enotno entiteto zaposlenih le še kakšnih dvesto, bi to pomenilo velik osip zlasti v Sovi, saj bi bili tam na udaru predvsem operativni delavci, medtem ko bi upravni del najbrž doživel manjšega. Kadrovski osip 160 zaposlenih vendarle zveni nekoliko pretirano, a vsaj dva od naših sogovornikov menita, da je povsem izvedljiv. Pri tem bi se med prvimi na seznamu za premestitev ali druge ukrepe kadrovskega rahljanja bržkone znašli tisti, ki naj ne bi bili lojalni sedanji oblasti s poudarkom na predsedniku vlade Janezu Janši. V Sovi je takih po mnenju dobro obveščenega vira vsaj petdeset.
V okviru nove obveščevalno-varnostne strukture naj bi vladni načrtovalci po nekaterih interpretacijah Sovi in OVS hoteli pridružiti tudi center za varovanje in zaščito pri generalni policijski upravi, del analitičnega sektorja notranjega ministrstva in celo nacionalni preiskovalni urad, toda teh informacij nam ni uspelo preveriti pri več neodvisnih virih. Vendar pa navedena reorganizacija služb ne bi vplivala na sektor za obveščevalno-varnostne zadeve pri generalštabu Slovenske vojske, o čemer smo spraševali njenega predstavnika za odnose z javnostmi Simona Koreza. Dejal je, da gre za štabni organ vojske, ki izvaja precej drugačne naloge, in zatrdil, da »kakršnekoli spremembe ne bodo posegle v strukturo generalštaba«.
Velja dodati večinsko mnenje naših sogovornikov, da Sova, odkar obstaja, nikoli ni bila sinonim za uspeh in delovne presežke. Prav nasprotno, zlasti v prvem obdobju je menda obveljalo načelo, da je treba narediti čim manj, da ne bi česa »zakuhali«. V zadnjem desetletju se je to načelo počasi resda spremenilo, vendar so temeljitejši preobrat ovirali zlasti politično mešetarjenje, zgrešeno kadrovanje in pomanjkljiv nadzor nad porabo sredstev. Tudi zato naj bi imeli nekateri sedanji in nekdanji zaposleni na Sovi »osebni interes« po združitvi, saj bi v tem procesu lahko »izparel« kak okostnjak.
Kakorkoli, na OVS z načrti o združevanju s Sovo niso seznanjeni, medtem ko so z agencije sporočili, da delujejo »na podlagi določil zakona o Sovi kot samostojna služba vlade«. Kar zadeva združevanje, pa pravijo, da »agencija nima nikakršnih podatkov o domnevni združitvi Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in Obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo«. Z urada za komuniciranje, kjer smo prav tako prosili za pojasnila o združitvi Sove in OVS, na vprašanje niso odgovorili.
Hitropotezni šah
Za nekdanjega prvega moža Sove Iztoka Podbregarja združitev po strokovni plati ne bi bila sporna. »Bolj koordinirano sodelovanje bi bilo boljše, tudi zato, ker smo kadrovsko in finančno omejeni,« je dejal in dodal, da je kakršnakoli organizacijska rešitev dobra in dobrodošla. Prednosti vidi v večji sinergiji delovanja na obveščevalno-varnostnem področju, slabosti pa v koncentraciji moči. Vsekakor bi bilo ob združitvi treba na novo opredeliti nadzor nad delovanjem nove entitete. Sicer Podbregar priznava, da so take odločitve vedno najprej politične, politiki pa imajo svoje interese, zato je mogoče špekulirati, da gre pravzaprav za čistko. »Ampak Sova je bila v zadnjih letih že prevetrena, morda bi lahko še malo prevetrili OVS.«
Nekdanji podpredsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Dušan Kumer pa meni, da gre v prvi vrsti za »politično očiščenje Sove,« češ da so jo v preteklem mandatu vodili ljudje, ki niso bili lojalni kakšni politični opciji. Zdaj jo je, pravi, treba vrniti na stare tire, kar ponazarja tudi imenovanje novega direktorja Damirja Črnčeca. Lojalnost sedanji vladajoči politiki je po Kumerjevem mnenju namreč v OVS opazna od leta 2005, ko je njen generalni direktor postal Črnčec. Zato združitev Sove in OVS vidi kot pot k popolni podrejenosti dejavnosti, kot »hitropotezno šahovsko igro na področju obveščevalnih služb«.
Dober poznavalec področja, ki je želel ostati neimenovan, je najprej pojasnil, da imajo najbolj dovršen sistem varnostnih in obveščevalnih služb v ZDA, kjer jih uradno deluje 16 s skupnim proračunom vsaj 60 milijard evrov. Sicer se te službe po svetu v skoraj vseh državah delijo na osnovno dejavnost, civilno in vojaško, ter nato na obveščevalno in varnostno podpodročje, delitev pa je posledica funkcionalne raznolikosti in v prid večji učinkovitosti. Cilj združitve Sove in OVS, »ko službi nista dosegli niti osnovne funkcionalne specializacije«, po njegovem ni racionalizacija, ampak zgolj centralizacija pod enim vladarjem, politična zloraba in zadostitev premierovemu osebnemu interesu. S tem bo eni osebi omogočeno obvladovanje države in hkrati onemogočen demokratični nadzor nad to dejavnostjo.
Hvala v Münchnu
Prav novi direktor Sove Črnčec je menda tisti, katerega naloga bo pripraviti in izpeljati združitev. Po tem naj bi odšel na delovno mesto v tujino. V prvih dneh je že izvedel nekaj kadrovskih sprememb, od katerih je večina začasnih, razen šefa kadrovske službe. To je postal Branko Cvelbar, še eden iz tako imenovanega Janševega bazena, sicer pa nekdanji namestnik nekdanjega direktorja Sove Matjaža Šinkovca. Leta 2007 si je prislužil vsaj eno kazensko ovadbo, ker naj bi odtujil dokumente Sove in ker naj bi si na stroške agencije doma vgradil protivlomna vrata in blagajno. Z njegovim primerom se je, spomnimo, ukvarjala parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
Čeprav je celo nekatere sicer odlično informacijsko posvečene posameznike v državi hipna zamenjava vrha Sove le nekaj ur po potrditvi ministrske ekipe v državnem zboru presenetila, zagotovo ni presenetila Črnčeca. Ta je namreč po zanesljivih informacijah že dva tedna prej »na konferenci v tujini« razlagal, da bo novi direktor Sove. Dva tedna pred prvo sejo nove vlade je v Münchnu potekala varnostna konferenca, ki se je je udeležil tudi Črnčec, kar so nam potrdili na obrambnem ministrstvu.
Prav tako je, kot smo izvedeli, prav Črnčec nekaj ur pred vladno sejo prejšnjega direktorja Selana obvestil, da bo razrešen, in ga pozval, naj se pred večerom zglasi na agenciji, da bodo izvedli primopredajo. V uredništvu smo informacijo o tem, da bo Črnčec novi direktor Sove, prejeli dva dni pred petkom, vendar tega, da bo Selan tako hitro razrešen, nismo vedeli do petkovega popoldneva. Skratka, zamenjava prvega moža Sove se je, kot kaže, po tihem pripravljala vsaj dva tedna oziroma od dne, ko je Janša postal mandatar za sestavo vlade.
Črnčeca, kot je bilo v medijih že večkrat zapisano, uvrščajo med Janši lojalne kadre. Velja za dobrega teoretika, ki je tesen odnos stkal tudi z nekdanjo obrambno ministrico Ljubico Jelušič. Naj spomnimo, da je OVS v preteklem letu med drugim izvedla preiskavo v vojski in obrambnem ministrstvu, da bi odkrila pripadnike neonacističnih združenj, a so ugotovili, da jih ni. Toda v začetku decembra smo na straneh Dela jasno zapisali, da smo sami, torej brez posebnih zmogljivosti in pooblastil, kakršna imajo obveščevalci, v vrstah Slovenske vojske odkrili vsaj dva posameznika, ki sta pripadnika skrajnega nacionalsocialističnega gibanja Blood and Honour Slovenija. Odtlej smo prejeli informacije o še enem članu gibanja med pripadniki vojske in o enem zaposlencu na obrambnem ministrstvu, ki je najmanj simpatizer neonacističnega združenja.
Na Sovo smo poslali vprašanja za direktorja Črnčeca, a smo prejeli skope odgovore. Zapisali so, da se »ob vsakokratni zamenjavi direktorja Sove predstojnika glede predaje poslov dogovarjata osebno«. Podrobneje teh dogodkov ne komentirajo, prav tako ne govoric ali ugibanj o formalnih ali neformalnih pogovorih njenih predstavnikov. Vprašanji, ali je že na münchenski varnostni konferenci oznanjal, da bo novi direktor Sove, in ali lahko zagotovi, da po združitvi ne bo odšel na delovno mesto v tujini, sta ostali brez odgovora. Dobili pa smo pojasnilo na vprašanje, ali Črnčec lahko zagotovi, da v času njegovega mandata na čelu OVS v vrste Slovenske vojske niso bili sprejeti pripadniki skrajnih desničarskih skupin, ki propagirajo protiustavne vsebine. Prejeli smo podoben odgovor kot decembra, in sicer da je OVS »navedbe o domnevni vpletenosti pripadnikov Slovenske vojske v kazniva dejanja z znaki terorizma oziroma urjenja ekstremističnih skupin« preiskala, vendar takih dejanj ni odkrila.
Opozicija zadržana
Kar zadeva politiko, natančneje opozicijo, je ob blitzkriegu na Sovi ostala nenavadno tiho. Vodji poslanskih skupin SD in Pozitivna Slovenija smo zato vprašali, ali imajo morda kakšno stališče do združevanja Sove in OVS.
Janko Veber (SD) je zapisal, da bi to za Sovo pomenilo »nadaljevanje razgradnje, ki smo ji bili priča v mandatu 2004–2008«. Po njegovem bi združitev jasno razkrila težnjo po »krepitvi 'vojaške' logike upravljanja in nadzora družbe, kar gotovo ne bi pripomoglo k ohranjanju in razvoju demokracije v Sloveniji«.
Medtem ko je Jani Möderndorfer (PS) dejal, da še ne vedo, za kakšno združitev gre, zato jo težko komentirajo. Meni pa, da »gre za združevanje dveh različnih služb, ki delata različne stvari, pri čemer ni jasno, kako bo civilni del ločen od vojaškega«. Dodal je, da bo vlada, če bo združitev res izpeljala, »morala prekleto dobro razložiti, kako bo to storila«. V poslanski skupini se bodo o zadevi izrekli, ko in če bo združitev izvedena.