Spor med Tino Maze in Tomažem Lovšetom je dosegel vrelišče. Na dan pa prihajajo podrobnosti zapleta.

Na Smučarski zvezi Slovenije (SZS) hranijo fascikel s kršitvami sponzorskih dogovorov s strani Tine Maze, ki bi si ga sicer lahko ogledali, ne bi pa smeli objaviti vsebine. »Vsaj dokler se naš odvetnik Uroš Ilić ne sestane z odvetnikom uspešne smučarke,« je pojasnil Lovše. Potem ko je z očitki na račun Mazejeve povzročil precej slabe volje med njenimi navijači, ta torej poskuša zadeve umiriti. Razlaga, da so ga razjezile besede prve smučarke, uperjene proti SZS: »V pogodbi je navedeno, da ne sme govoriti čez zvezo. Kritičnih besed si ne bi dovolil, če ne bi imel tehtnih razlogov!«

Ozadje razprtij

Tina Maze bi morala od SZS po pogodbi za letošnjo sezono dobiti 212 tisoč evrov, s čimer krije plače trenerjev in polovico stroškov individualnega programa. Znesek bi moral biti izplačan v štirih obrokih po 53 tisočakov. Dva sta bila že plačana, tretji bi moral biti prvega januarja. Od dogovorjene vsote je zveza izplačala deset tisoč evrov, plačilo preostanka pa po pripovedovanju smučarkinega odvetnika Damijana Terpina enostransko zamaknila na 20. februar, pri čemer zamudnih obresti ni omenjala.

Vendar spor ni nastal zaradi teh zamud, ki bi jih po Terpinovih besedah še razumeli, temveč zaradi dejstva, da je Lovše prevzel obveznost plačila nagrad za prejšnjo sezono. »To so nagrade za dosežene rezultate. Ker jih zveza lani ni bila sposobna financirati, je to obveznost dobrodušno prevzel Lovše. V pogodbi je bilo zapisano tudi, da bo Mazejeva opravila sponzorsko obveznost za Diners Club, ki je v Lovšetovi lasti. Dela tega denarja torej ne bi daroval, ampak bi zanj dobil nekaj v zameno.« Terpin pojasnjuje, da s tem niso imeli težav: »Tina se je obvezala, da bo obljubljeno naredila. Problem je nastal, ko je bilo treba začeti plačevati. Lovše je začel zapletati, da moramo, če hočemo dobiti sredstva iz naslova nagrad, izpolniti vse obveznosti do sponzorjev SZS. Strinjali smo se in 13. maja lani podpisali dodatek, v katerem so bile obveznosti dorečene, določena pa je bila tudi zapadlost plačil, ki bi se morala izteči najkasneje junija lani.« Vendar se po odvetnikovih besedah še niso.

Kot pravi, so Lovšeta tudi pisno večkrat vprašali, kaj želi, da Mazejeva naredi za Diners, toda odgovora niso prejeli: »Druge obveznosti do sponzorjev SZS smo v celoti izpolnili. Vsak smučar je zavezan opraviti največ tri velike medijske akcije samostojno, mi smo jih gotovo najmanj toliko.« Lovše nasprotno trdi, da obveznosti do sponzorjev niso izpolnjene in da bo preostanek nagrade izplačan, ko bodo. Mazejeva menda ni izpolnila obveznosti do Citroëna, z njenim ravnanjem naj ne bi bili zadovoljni pri Hervisu. »Ker nastopa za slovensko reprezentanco, ne sme imeti konkurenčnih sponzorjev,« je jasen Lovše. Terpin odgovarja, da so obtožbe o neizpolnjevanju obveznosti neutemeljene in se uporabljajo kot izgovor za neplačilo nagrad.

Zahteva po opravičilu

»Normalno je, da Tina skrbi za lastno prihodnost, ne more pa na zvezo gledati kot na sovražnika. SZS je vanjo leta vlagala, zato bi bilo prav, da bi se tega bolj zavedala. Izpolnil sem svoje dolžnosti glede tega, da ima optimalne pogoje. V zvezo sem vložil ogromno sredstev, in to me obremenjuje,« se je razgovoril Lovše. Okoli 250 tisoč evrov je njegov Diners Club plačal kot sponzorstvo SZS, 50 tisočakov je bilo sponzorskega denarja Dinersa za mlade smučarje, sto tisoč evrov je bila njegova osebna donacija za nakup delnic Športne loterije, 40 tisočakov je dal za nagrade smučarjem, 80 tisočakov je izplačal Mazejevi, letos naj bi prispeval sto tisoč evrov. O tem, da bi zaradi zadnjih nesoglasij zapustil SZS, ne razmišlja. Pravi, da ima velikansko podporo, če se bo zadeva stopnjevala, pa bo zahteval glasovanje o zaupnici.

»Mislim, da Lovše ne trpi, da kdorkoli karkoli reče zoper njega, četudi zgolj resnična dejstva. Mazejeva pa je pred Zlato lisico rekla le, naj poravna neizpolnjene obveznosti. Od premij je plačal samo 40 odstotkov, razlike pa ne,« pravi Terpin. Po vsem, kar so doživeli v Kranjski Gori, so pripravljeni umiriti žogico le pod pogojem, da se predsednik SZS najprej opraviči za grobe osebne žalitve in plača, kar se je obvezal: »Radi pa bi enkrat s tem končali in se naprej dogovarjali brez tega bremena, ki je vsak dan večje.« Sicer pa Mazejeva o odhodu iz slovenske reprezentance ne razmišlja, je zatrdil odvetnik. Ko smo Lovšeta povprašali o opravičilu, nas je napotil na smučarkin blog, kjer ga je primerjala z živaljo. Ne glede na to ji je, tako pravi, vedno na voljo. »Dolžan sem ji pomagati. V športnem smislu se bom zanjo vedno zavzemal.« Ne želi si javne vojne, toda kot kaže, se opravičiti za zdaj ne namerava.

Da javna bitka nikomur ni v prid, meni tudi Lovšetov predhodnik na SZS Stanislav Valant: »Ta spor je nepotreben in vsem v škodo. Nihče od sponzorjev si ne želi biti zraven ob tovrstnih zapletih.« Nekdanji smučar Jure Košir, ki je lani odstopil z mesta predsednika odbora in zbora alpskih disciplin pri SZS, pa navaja, da se je treba zavedati stanja, kakršno je imelo moštvo Tine Maze pred prihodom Lovšeta na SZS, in tega, kakšne pogoje ima danes in kaj je bilo narejenega v zadnjih dveh letih: »Lovše se je na tem področju maksimalno zavzel. Sredstva, namenjena timu Mazejeve, so za naše razmere in razmere v športu kar zajetna. Ima pa vsaka zgodba dve plati. Najbolj me moti, da se dogaja vsem na očeh. Z obeh strani so bile izrečene neprimerne besede, ki ne koristijo nikomur. Rezultat bo za vse slab. Razumem obe strani. Ne poznam pa osebnega dogovora med Tino in predsednikom, prav tako ne vem, kakšne so zapadle obveznosti in kakšne obveznosti Mazejeve do sponzorjev. Če bi bilo finančno stanje tako kot pred dvema letoma, pa ne vem, kako bi Tina Maze, najuspešnejša slovenska smučarka doslej, lahko funkcionirala!«

Sponzorstva

Terpin poudarja, da je Mazejeva zadnja leta žal skoraj edina, ki prinaša športne rezultate, in da je SZS zanimiva za sponzorje v panogi alpskega smučanja, ker ima njo. »Če njo odmislimo, je vprašanje, koliko sponzorjev bi sploh še imeli.« Lovše zatrjuje, da je sponzorje pritegnil sam: »Imajo osebno relacijo z menoj, ne z Mazejevo. Nekatere sem pripeljal, druge sem prepričal v povečanje sredstev.« Proračun za alpske discipline znaša 2,3 milijona evrov: sponzorskega denarja je 1,7 milijona, preostalo so javna sredstva. Prvi mož SZS je prepričan, da bi se proračun z njegovim odhodom skrčil.

Izračuna, koliko manj denarja bi zveza dobila, če ne bi bilo uspehov Mazejeve, nismo mogli narediti, saj so bili sponzorji skrivnostni že pri zneskih, ki jih namenjajo alpskemu smučanju, kaj šele glede tega, koliko manj sredstev bi dali, če ne bi bilo vidnejših rezultatov. Na Petrolu so tako pojasnili, da podrobnosti zaradi pogodbenih določil ne morejo razkriti, pri Telekomu so se sklicevali na poslovno skrivnost, medtem ko so nam z Amicusa sporočili, da zvezi plačujejo dogovorjeni znesek, ki je odvisen tudi od tekmovalnih rezultatov. Je pa medijska prepoznavnost Tine Maze odigrala veliko vlogo pri odločitvi Amicusa za sodelovanje s SZS, pri čemer po njihovem ne gre zanemariti niti nekaterih odličnih uvrstitev drugih tekmovalcev: »Sponzoriranje mora dati tudi povratne učinke in glede na te se prilagaja morebitni večji ali manjši vložek.«

Nihče od vprašanih sponzorjev nam ni omenil, da bi imel zaradi nespoštovanja obveznosti težave s Tino Maze. Pri Amicusu so zatrdili, da niso imeli z njo nobenih težav, pri Petrolu so pojasnili, da s SZS izpolnjujejo vse pogodbeno določene medsebojne obveznosti, pri Citroënu pa so se vzdržali komentarja, češ da upajo, da se bo nesporazum med smučarsko zvezo in ekipo Mazejeve čim prej rešil v obojestransko korist.

Kot smo izvedeli, imajo nekatere zadeve z Mazejevo odprte pri Žitu, ki je bilo njen osebni sponzor. Pojasnili so, da imajo s smučarko sklenjeno veljavno pogodbo za obdobje dveh let (za sezoni 2010/11 in 2011/12), ki se izteče aprila letos: »Tina Maze je pogodbo na začetku letošnje sezone odpovedala s pojasnilom, da je prejela drugo, boljšo ponudbo, čeprav smo v Žitu vse pogodbene obveznosti izpolnili v roku. Takrat smo ji ponudili nove pogoje in dodatne možnosti sodelovanja, vendar je vztrajala pri svoji odločitvi. Denar, ki ga je prejela od Žita za sezono 2011/12, je sicer vrnila, toda s tem ni upoštevala določila, ki pravi, da se pogodba podpiše za dveletno obdobje, ne samo za eno leto.« Zdaj želijo z njenim odvetnikom doseči kompromis.

Na koncu se lahko samo strinjamo s tiskovnim predstavnikom SZS Tomijem Trbovcem, ki pravi, da so na vrsti nove tekme in da si želijo, da bi se sezona v miru nadaljevala do konca.

***

Konec zlatih časov

SZS je največja prejemnica javnih sredstev med vsemi slovenskimi panožnimi športnimi zvezami. V zadnjih treh letih je od Fundacije za financiranje športnih organizacij (FŠO) prejela približno po milijon evrov samo za dejavnosti članskih in mlajših reprezentanc (infrastrukturni projekti niso všteti): leta 2009 okoli 987.000 evrov, predlanskim 921.773 in lani 907.892 evrov. Slovenski šport poleg FŠO financira tudi vlada prek vsakoletnega razpisa ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ). Na tem razpisu je SZS prejemala le za malenkost manj sredstev. Toda časi rednega (so)financiranja programov smučarske zveze so očitno minili. FŠO je za letos razpisala le devet milijonov evrov sredstev za šport (zadnja leta po štiri milijone več), kar bo občutila tudi SZS. Tej bo letos pripadlo za 28 odstotkov manj denarja kot lani, zaradi nepravilnosti v lastnih vrstah pa dejansko še manj – FŠO ji bo namreč, če bo dobila tožbo, od odmerjenih sredstev odštela 130 tisočakov zaradi neporabljenih, a že dodeljenih subvencij pri obnovi kranjske skakalnice. Marca bo torej SZS še prejela »redni« obrok FŠO, in sicer 350 tisoč evrov, letos pa kumulativno le 590 tisoč. SZS, podobno kot druge panožne športne zveze, prav tako ne more računati na sredstva (nekdanjega) MŠŠ. Slednje je konec lanskega leta po kopici zapletov in zamudah resda objavilo redni razpis za šport, vendar zanj v rebalansu ne bo (dovolj) denarja. Ob tem je MŠŠ lani sprejelo precedenčno usmeritev, po kateri morajo prejemniki sredstev najprej realizirati vse programe in projekte, šele nato lahko upajo – če ministrstvu predložijo popolno dokumentacijo in ustrezne račune – na sredstva z razpisa. SZS bo imela torej letos na voljo še bistveno manj pomoči (para)državnih institucij kot doslej. (Jernej Suhadolnik)

Finančno poslovanje SZS

Proračun SZS za sezono 2011/2012 znaša okoli deset milijonov evrov, od tega 2,3 milijona pripada alpskemu smučanju. Mazejeva torej dobi dobra dva odstotka proračuna zveze oziroma devet odstotkov vsote, namenjene alpskemu smučanju. Andraž Kopač, poslovni direktor SZS, nam je zatrdil, da težav pri poslovanju trenutno nimajo: »Je pa v špici sezone zveza nekoliko slabše likvidna kot v preostalih obdobjih leta.«