Virant bi z veseljem opravljal delo ministra, a kot pravi, se bo na položaju predsednika DZ bolj izrazila njegova narava.

So bile prve kadrovske menjave nujne? Bi vi direktorja Sove in urada za verske skupnosti ter vodjo vladnega urada za komuniciranje pustili na položajih?

Na vseh treh pozicijah je zamenjavo opravila tudi prejšnja vlada.

Le nekaj ur po izvolitvi?

V koalicijski pogodbi piše, da je vsak minister in tudi predsednik vlade odgovoren za kadrovanje na svojem področju. Omenjene tri službe sodijo v domeno predsednika vlade, zato je odločitev v njegovih rokah. Vsak ima pri kadrovanju svoj pristop, moj se na primer od Janševega precej razlikuje. Zagovarjam stališče, da se ljudi ne menja avtomatično, temveč da se najprej ugotovi, ali boš z njimi lahko sodeloval in kakšni so rezultati njihovega dela. Izhajam iz zaupanja v ljudi, ne iz nezaupanja. Sicer pa je bila menjava na uradu za verske skupnosti nepotrebna, ker bo vključen v eno od ministrstev in bi že zaradi same reorganizacije funkcija prenehala.

So seznami na novo zaposlenih kadrov v prejšnjem mandatu ob predajah poslov potrebni?

Zdijo se mi nepotrebni, prav tako spisek tako imenovanih političnih imenovanj, ki je bil objavljen na spletni strani SDS.

Vaša ministra teh seznamov nista zahtevala?

Domnevam, da ministra Državljanske liste uporabljata enak obrazec za primopredajo kot drugi. Prepričan pa sem, da zanju dejstvo, da je bil nekdo zaposlen v prejšnjem mandatu ali da je dobro sodeloval s prejšnjo vlado, ne bo negativna referenca.

V katerih državnih družbah bi bilo treba zamenjati predsednika uprave in člane nadzornega sveta?

Če gospodarska družba dobro deluje in če se v njenem poslovanju ne dogajajo nepravilnosti, potem je nadzorni svet in upravo pametno pustiti pri miru.

Katera izmed teh podjetij bi bilo treba čim prej prodati?

Država bi se morala lastniško umakniti iz vseh podjetij v državni lasti, razen iz tistih, ki izvajajo javne storitve in upravljajo infrastrukturo. Obdržati bi morala tudi strateški delež v podjetjih s posebnim pomenom, kot so banke in zavarovalnice. Prodaja ni potrebna v državnih podjetjih, ki dobro poslujejo na mednarodnem trgu, kot denimo Krka in Gorenje. Pri drugih gospodarskih družbah ne vidim nobenega razloga, da bi država ostala lastnica, saj so izkušnje pokazale, da je slab gospodar.

Imate za vodilni položaj v NLB že kakšnega svojega kandidata?

O tem boste morali vprašati ministra za finance.

Ki pa prihaja iz vaše stranke in vam je verjetno v zvezi s tem že kaj rekel?

O imenih se nisva pogovarjala, vendar pa dr. Šušteršič, ki bo pri izbiri vodstva NLB gotovo odigral ključno vlogo, resno razmišlja o tem vprašanju.

Ste z reorganizacijo združili prava ministrstva? Kako komentirate upor kulturnikov?

Skrajni čas je bil, da smo zmanjšali število ministrstev. To ni enostaven projekt in zmanjšanje vladnih resorjev z zakonom o vladi je šele prvi korak. Sledijo zahtevnejše faze: dejansko združevanje, priprava sistemizacij, racionalizacija... Reakcije kulturniških krogov so pretirane. Skrb, da bo področje kulture v državni upravi zdaj slabše pokrito, ni utemeljena. Bi se pa s kulturniki temeljito pogovoril, če bi se o ukinitvi ministrstva še enkrat odločalo. Očitno je namreč obstoj samostojnega ministrstva z njihovega zornega kota pomembno simbolno vprašanje.

Pričakujete nove upore, glede na to, da so pred vami, kot ste dejali, še zahtevnejše faze?

Gotovo bodo nekateri nasprotovali racionalizaciji. V tem mandatu bo potrebno pametno upravljanje sprememb, saj jih bo veliko.

Je prav, da kljub združevanju ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu ostane samostojno?

Njegovo delovno področje je tako ozko, da zanj ne bi potrebovali posebnega ministrstva. Zanimiva se mi zdi ideja o povezavi kulture ter Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Je to ministrstvo ostalo samostojno, ker ste potrebovali mesto za predsednico NSi?

To zanesljivo ni bil razlog.

Koliko boste privarčevali z združevanjem ministrstev?

Natančno številko je težko napovedati, bo pa zanesljivo pripomoglo h krčenju števila zaposlenih v državni upravi. To se je zadnja leta rahlo zmanjševalo, ga pa bo treba zmanjšati bolj intenzivno.

Ministrstva ste združevali zaradi racionalizacije, toda številk, kakšne bodo finančne posledice, nimate?

Številke bodo jasne, ko bo reorganizacija v praksi končana.

Za koliko bo treba zmanjšati število zaposlenih?

Za dva odstotka na leto na ravni celotnega javnega sektorja, torej tudi v zdravstvu, šolstvu, kulturi, sociali. Problem javnega sektorja je, da se je v vsej zgodovini samostojne Slovenije število zaposlenih naglo povečevalo. V zadnjih treh letih denimo za več kot tri tisoč, kar je v času krize nesprejemljivo. Masa za plače se je zato drastično povečala in eden prvih ukrepov nove vlade bi moral biti, da trend ustavi in ga obrne. Nisem pa za radikalne posege v smislu odpuščanja, razen v primerih, ko zaradi reorganizacije delovna mesta postanejo nepotrebna.

Kako pa nameravate zmanjšati število zaposlenih v zdravstvu, šolstvu in sociali, glede na vse večje potrebe po teh storitvah?

V kriznih časih bo na vseh področjih javnega sektorja treba za nekaj odstotkov, ne pa drastično, znižati standard javnih storitev.

V praksi je odpuščanje tako rekoč neizvedljivo.

V javnem sektorju je odpuščanje urejeno enako kot v gospodarstvu. Mogoče je iz poslovnih razlogov, torej pri presežkih, iz krivdnih razlogov in zaradi nesposobnosti. V primeru odpovedi zaradi nesposobnosti oziroma nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov javnemu uslužbencu, v nasprotju z zaposlenim v gospodarstvu, ne pripada odpravnina, torej je celo nekoliko manj zaščiten! Pri odpuščanju niso toliko problem pravne ovire, bolj gre za sposobnost ministrov in menedžerjev v javnem sektorju, da to izpeljejo.

Dejali ste, da je javnih uslužbencev preveč. So tudi premalo učinkoviti?

Celo najuspešnejše organizacije v zasebnem sektorju priznavajo nekatere rezerve. V javnem sektorju so te še toliko večje. Predvsem je treba nagraditi tiste, ki delajo bolje. Veljavni plačni sistem v normalnih okoliščinah omogoča, da se posamezniku plača poviša celo za 65 odstotkov, če dela odlično. V krizi pa je vlada zamrznila celotno maso za nagrajevanje, kar bo treba spremeniti.

Slovenija naj bi letos po napovedih premiera Janše porabila 800 milijonov evrov manj kot lani. Je to izvedljivo?

To je skoraj misija nemogoče. Minister za finance, njegovi kolegi in predsednik vlade bodo imeli izjemno težko delo. Ali jim bo v rebalansu letošnjega proračuna uspelo najti za 800 milijonov manevrskega prostora, težko ocenjujem. Mislim pa, da bo velik uspeh že, če se bo javna poraba zmanjšala za 400 do 500 milijonov evrov.

Bonitetna hiša Moody's je še znižala že tako ne bleščečo bonitetno oceno naše države. Kakšne bodo posledice?

Posledica je predvsem težja dostopnost do finančnih virov. Problemi, ki jih imamo v Sloveniji na področju finančnih trgov, javnih financ in konkurenčnosti, so takšni, da je znižanje bonitetnih ocen popolnoma razumljivo. Potrebni bodo hitri ukrepi, prvič, za sanacijo bančnega sistema, pri čemer imam v mislih predvsem dokapitalizacijo NLB s pomočjo zasebnih vlagateljev, drugič, za dvig konkurenčnosti gospodarstva – to so predvsem davčni ukrepi, ukrepi na področju trga dela in radikalna debirokratizacija – in tretjič, nujne bodo odločne poteze pri konsolidaciji javnih financ. Če bodo ti pogoji izpolnjeni, se nam bodo tudi bonitetne ocene izboljšale.

Koalicija deluje brez vidnejših sporov, ali ste že imeli vroče debate?

V koaliciji se bomo večkrat srečali z različnimi mnenji. Ključno je, da imamo jasno in natančno koalicijsko pogodbo, ki se jo moramo po načelu pacta sunt servanda [dolžnost izpolnitve obveznosti] držati. Pogodba je zakon za koalicijo. Glede vseh drugih vprašanj, ki niso usklajena v pogodbi, se lahko vsaka stranka odloča samostojno. Razlike so se pokazale že pri družinskem zakoniku in imenovanju generalne sekretarke državnega zbora. Ne štejem jih za razpoke v koaliciji, spore ali potencialne nevarnosti. So normalna razhajanja v mnenjih.

Kako ste zadovoljni s trenutnim potekom političnega dogajanja v državnem zboru?

Zadovoljen sem, da smo po dolgem obdobju politične krize dobili koalicijo in vlado s polnimi pooblastili. Upam, da bo sodelovanje dobro; prve razprave so pokazale, da lahko računamo na konstruktivnost opozicije. Dve tretjini novih obrazov v parlamentu nista okuženi z negativnimi vzorci iz preteklosti, zato so razprave zelo kulturne. Mogoče bo treba umiriti samo še nekaj starih mačkov, ki so se navzeli slabih navad iz preteklosti.

Kako se znajdete v vlogi predsednika državnega zbora?

Po eni strani mi ta funkcija ni pisana na kožo, ker je manj operativna, po drugi pa mi zelo leži, ker zahteva sredinskost, nevtralnost. To pa je skladno z mojo naravo.

Kako boste na zdajšnji funkciji pripomogli k izboljšanju situacije, v kateri se je znašla država?

K izboljšanju gospodarske in politične situacije lahko pripomorem predvsem kot predsednik politične stranke, kot enakopraven partner v koaliciji. Kot predsednik državnega zbora pa lahko po eni strani prispevam h kvaliteti zakonodajnega postopka, izboljšanju politične kulture in odnosov med poslanskimi skupinami ter tudi k racionalizaciji v samem državnem zboru, ki je lahko zgled drugim. Prav tako se bom zavzel za spremembe poslovnika državnega zbora, ki bi vnesle višje standarde kakovosti zakonodaje: da bi parlament v obravnavo sprejel le predloge, ki bi izpolnjevali kvalitativne standarde, kot so opravljena razprava z zainteresirano javnostjo, natančno ocenjeni učinki zakona na gospodarstvo, socialo ali denimo okolje ter opravljen pregled administrativnih ovir. Kvaliteta zakonodaje je v drugih evropskih državah izjemno poudarjena, tudi pri nas so ti standardi že napisani v poslovniku vlade, morali bi jih dodati še v poslovnik državnega zbora. Poleg tega vodim ustavno komisijo, kjer nameravamo v tem mandatu izpeljati pomembne ustavne spremembe.

Ali ste na mestu predsednika državnega zbora vztrajali zaradi plače, ki je višja od ministrske?

Finančni motiv je bil povsem nepomemben. Če bi se oziral na denar, ne bi bil v politiki. Že s samim vstopom vanjo sem si precej znižal dohodke.

Hočete reči, da boste tako kot prejšnji premier Borut Pahor težko preživeli z bruto plačo šest tisoč evrov?

Ne, moja sedanja plača je še vedno zelo dobra.

Se vam zdi primerno, da je plača predsednika državnega zbora višja od ministrske?

Pri ministrih in državnih sekretarjih je treba omogočiti nagrajevanje za delovno uspešnost. Minister, ki ima dobre rezultate, naj dobi za trideset ali petdeset odstotkov višjo plačo. Tudi več kot predsednik parlamenta.

Ste v koalicijskih pogajanjih dosegli dovolj?

Dosegli smo skoraj vse, kar smo si želeli. Z izidom smo zadovoljni.

Vstop v koalicijo ste pogojevali tudi s tem, da notranje ministrstvo ne bo pripadlo stranki SDS. Zdaj je.

To je točka, pri kateri nismo dosegli, kar smo si želeli. Žal nismo mogli vplivati na to, da bi omenjeni resor prevzela katera druga koalicijska stranka. Nihče drug ga ni hotel. Mi bi ga lahko dobili v zameno za kakšen drug resor, na primer ministrstvo za finance, a je slednje strateško pomembnejše.

Še vedno vztrajate, da mora biti tožilstvo pod pravosodnim ministrstvom, zdaj namreč spada pod notranje?

Rešitev, da je skrb za državno tožilstvo v pristojnosti ministra za notranje zadeve, ima precejšnje prednosti, ker omogoča boljšo povezavo med dvema institucijama, ki morata dobro sodelovati: kriminalistično policijo in državnim tožilstvom. Seveda pa je treba poskrbeti, da bo tožilstvo ohranilo samostojnost. Prenos pristojnosti ne pomeni zmanjšanja samostojnosti državnega tožilstva, ampak samo, da se bodo prenesle z enega na drugega ministra. To se mi ne zdi usodno ali ključno vprašanje, veliko pomembneje je, ali bo tožilstvo učinkovito.

Se strinjate s tem, da bo znotraj notranjega ministrstva nad tožilstvom bedel poseben direktorat ali urad?

Prav je, da je državno tožilstvo pod nadzorom, seveda pa ne sme nihče vplivati na njegove odločitve. Treba mu je zagotoviti samostojnost in neodvisnost. Nihče ne sme tožilca ovirati pri pregonu. Nedopustno je, da bi ga zaradi vpliva politike ali volje celo vodstva državnega tožilstva umikali z nekega primera.

Pred volitvami so ljudje ugibali, ali ste kot nekdanji član zbora za republiko Janšev trojanski konj ali zaradi sorodstvenih povezav Jankovićev. So se ta ugibanja zdaj polegla ali je zmagalo mišljenje, da ste Janševi?

Odločiti smo se morali med levo in desnosredinsko koalicijo. V obeh primerih bi oživela ena od teorij zarote, ki so se pojavljale. Kot sredinska stranka z liberalno usmeritvijo nimamo nobenih predsodkov do levih ali desnih strank, ampak za trenutno situacijo je po našem prepričanju ta koalicija boljša. Naš ekonomski in finančni program je sorodnejši programu SDS kot programu Pozitivne Slovenije. Vsekakor pa v koaliciji ohranjamo identiteto in jo bomo odločno branili. Smo enakopraven partner. Nismo nikogaršnji privesek in s tem, ko smo vstopili v koalicijo, nismo postali nič manj samostojni.

Sta z Janšo zdaj v boljših odnosih?

Zamere, ki so nastale v času kampanje, sva vrgla čez ramo in profesionalno sodelujeva.

Sta torej že šla na kakšno »daljšo« kavo?

Bilo je že kar nekaj sestankov, kakšnega prijateljskega klepeta ob kavi pa ne. Menim, da bodo tudi v prihodnosti odnosi ostali profesionalni.

Janša namreč velja za človeka, ki ne pozabi zlahka in težko odpusti.

Zamere sem odmislil, ali jih je tudi on, pa morate vprašati njega.

Zaradi vaše samostojne poti vašemu tastu Mihi Brejcu v SDS še zdaj niso odpustili?

Z njim so ravnali grdo, nedemokratično in v nasprotju z lastnimi pravili. Še vedno ga ne vabijo na izvršilni odbor stranke, kamor ga je izvolil kongres. To je v nasprotju s pravili njihove stranke, demokratičnimi principi in osnovno oliko. Zlasti ker je bil Brejc eden od graditeljev stranke in do nje vedno zelo korekten. V občutljivem predvolilnem obdobju je dal o moji politični karieri eno samo izjavo: »Slovenija potrebuje oba.« Izjemno korektna in džentelmenska izjava, ki mu je res nihče ne bi smel zameriti. Odnose bodo morali še urediti. Zamerljivost je slaba lastnost.

Kako pa Brejc potemtakem gleda na vaš vstop v koalicijo s stranko, iz katere izhaja in ga zdaj ignorira? Vam je dal kakšen nasvet?

Kljub slabi osebni izkušnji je njegovo mnenje enako mojemu: da je ta koalicija za Slovenijo trenutno boljša opcija kot Jankovićeva.

So vam sorodstvene vezi v politiki v breme?

V krogu moje širše družine in prijateljev so bila mnenja o sklepanju koalicijskih povezav različna, vendar se z njimi ne obremenjujem.

Pred vašo kandidaturo je o vas zakrožila anonimka o nevidni moči, rekli ste, da z ogabno vsebino. Zbirali so se dokazi o tem, kdo jo je napisal. Ste našli pisca?

Imam vrsto indicev, iz katerih logov je anonimka prišla. Nimam pa dovolj trdnih dokazov, da bi lahko koga obsojal. Imam svoje mnenje, ki mi narekuje previdnost pri ravnanju v prihodnje.

O tem, da je bila zadeva politično motivirana, ni dvoma: proti meni je bila usmerjena ravno v času, ko sem še razmišljal o ustanovitvi stranke. To je tisti del politike, ki se mi gnusi in zaradi katerega sem imel tudi največ pomislekov, da bi se vanjo sploh aktivno vključil.

Koga boste podprli pri kandidaturi za predsednika države? Znano je, da bo kandidiral Milan Zver, verjetno tudi Danilo Türk in Borut Pahor?

Stranki bi predlagal, da podpre Pahorja, razmišljali pa bomo tudi o svojem kandidatu.

Ivana Vogrina, poslanca vaše liste, ste pozvali, naj poplača svoje upnike oziroma poslovne zadeve uredi do konca marca, sicer boste svetu stranke predlagali, da ga pozove k odstopu s poslanske funkcije.

Vogrin zadeve ureja, jaz pa ostajam pri danem roku. Če bom videl, da stvari tečejo dobro in da ima z upniki korekten odnos, da jim je jasno razložil opcije in perspektivo, bom zadovoljen. Za zdaj izhajam iz zaupanja, da bo stvari uredil.

Kako se boste odzvali, če se izkaže, da je poslanec Desusa Ivan Simčič res ponaredil srednješolsko spričevalo?

V tem primeru bi ga morala njegova stranka in poslanska skupina pozvati k takojšnjemu odstopu. To je edina logična poteza, če se izkaže za resnično, da je delodajalcu lagal o svoji izobrazbi. Za take ljudi v parlamentu ni prostora.

Kdaj lahko pričakujemo zakon, ki bo na novo določal, koliko časa in pod katerimi pogoji lahko nekdanji poslanci, ministri in državni sekretarji prejemajo nadomestilo?

Kmalu in zanesljivo pred iztekom tega mandata. V poslanski skupini bomo zagovarjali skrajšanje prejemanja nadomestil na pol leta in njegovo znižanje na osemdeset odstotkov. Razmisliti bo treba, ali pripada tudi tistim, ki zapustijo funkcijo iz krivdnih razlogov ali sami predčasno odidejo. Je pa prav, da obstaja nadomestilo kot neki instrument za normalno vrnitev v civilno življenje. Vsak izlet v politiko namreč pomeni tudi veliko tveganje za osebno kariero.

Vas čaka mesto na fakulteti?

Dvomim, da me bo kar čakalo. Po izteku prejšnjega mandata sem imel z vrnitvijo v univerzitetno življenje kar nekaj težav. Da sem izpolnil pogoje za habilitacijo, sem moral veliko energije vložiti v pisanje člankov in izvajanje raziskav.

Dobro je dobiti v politiko ljudi, ki so uspešni v svoji karieri, politika takšne ljudi potrebuje, zato jim je treba tudi omogočiti, da se kasneje lahko vrnejo na staro poklicno pot. V nasprotnem primeru bomo imeli samo poklicne politike, ki bodo od politike odvisni in bodo pripravljeni sprejemati kompromise vseh vrst. Sam si sicer ne predstavljam, da se bom upokojil kot politik, nikakor pa stranke, ki sem ji utrl pot, ne bom pustil na cedilu. Če se bom umaknil iz politike, se bom takrat, ko bo stranka trdno zasidrana v političnem prostoru.

Bi si upali iti jutri na volitve?

Seveda.

Kakšen bi bil rezultat?

Verjetno bi dobili dva mandata manj, imamo pa dobro izhodišče, da jih na naslednjih volitvah dobimo deset več.

Verjamete javnomnenjskim anketam?

Verjamem, čeprav so neke vrste samouresničljive prerokbe in vplivajo na javno mnenje.

Pa bi danes naredili kaj drugače, glede na to, da vam je po volitvah priljubljenost precej padla?

Manj bi govoril oziroma glasno razmišljal. Ravnal bi tako kot moji kolegi, predsedniki političnih strank, ki v času koalicijskih pogajanj niso dajali nobenih izjav.

Vam je že kaj žal, da ste se s svojo stranko podali v politiko?

Preden se o nečem odločim, temeljito premislim, ko pa se, ne razmišljam več o slabih straneh. Čeprav je bilo težko in je še vedno, odločitve ne obžalujem. Ponosen sem na to, da smo utrli pot novi sredinski politični opciji z liberalnimi elementi. V nasprotju z drugimi slovenskimi strankami z liberalno usmeritvijo naša ni ustvarjena zgolj za leve koalicije.