Tiskane izdaje
Privatizacija je eno osrednjih političnih vprašanj v državi. Vam in vaši vladi očitajo, da prodajate srebrnino, kolikor jo je pač ostalo. Za začetek, kaj ste se glede Mercatorja pogovarjali s predsednikoma uprav Mercatorja in Pivovarne Laško Tonijem Balažičem in Dušanom Zorkom? Ali ste tam dali zeleno luč za prodajo Mercatorja?
Če dovolite, bi vas dopolnila. Glede Mercatorja sem se večkrat pogovarjala z več ljudmi, ker je to pomembno vprašanje in moram kot predsednica vlade poznati različne scenarije za državo. Na sestanku, ki ga omenjate, smo se pogovarjali štirje, tudi poslanec SD Matjaž Han, ki je zelo dobro seznanjen s problematiko Pivovarne Laško in ga kot poslanca, ki prihaja s tega konca Slovenije, skrbi usoda podjetja. Verjetno vam je zdaj še bolj jasno, da tam nisem dala ne zelene ne rdeče luči za ta posel. Nihče tega od mene niti ni pričakoval. Tu gre za usodo 25.000 delovnih mest: 24.000 v Mercatorju in tisoč v Pivovarni Laško.
Mercator je bil tudi na mojo žalost leta 2005 prodan tako, da se danes spet ukvarjamo z njim. Kot sem povedala, bi tisti, ki so osemkrat preprečili prodajo Mercatorja, tudi če so to storili iz političnih razlogov, morali imeti plan B in se deveta prodaja sploh ne bi smela začeti. Naš problem je, da nekaj začnemo, ko pa pridemo do konca in kupec izpolni pogoje, rečemo ne, kar je neodgovorno.
Sestanek, o katerem govorite, je bil sklican izključno zato, da bi ugotovila, do kdaj lahko zdržita obe podjetji, če se nič ne zgodi. Pokazalo se je, da Pivovarna Laško ne prav dolgo. Ne vem, ali obstajajo še kakšne rešitve, razen prodaje Mercatorja, brez posega države. Dejstvo pa je, da bi, če bi morala država intervenirati - z ministrom za finance smo preigrali tudi reševanje prek slabe banke - za vsak tak prenos potrebovali soglasje evropske komisije. In če obstaja kupec, tega soglasja verjetno ne bi dobili. Plana B tako nimamo. Plan C pa je stečaj enega od njih ali celo obeh - to bi bilo najslabše, kar se lahko zgodi.
Da poudarimo: Mercatorja in Pivovarne Laško.
Tako je. Potem bi šele valili krivdo name in na vlado, češ da nismo pravočasno predvideli, kaj se bo zgodilo. Na sestanku sem se torej le seznanila z razmerami, seveda pa sem omenila tudi dvig DDV. Pred tem sem dobila pismo malih delničarjev, ki se absolutno zavzemajo za prodajo. To je vse. Sicer pa se mi načeloma ne zdi prav, da se v dve tako veliki družbi, kot sta NLB in Pivovarna Laško, pri posamičnih odločitvah vmešava politika.
Od osme prodaje Mercatorja, ki jo je preprečila tedanja uprava AUKN (Dagmar Komar, Marko Golob) v navezi s tedanjim ministrom za finance iz vrst SD Križaničem, je cena delnice Mercatorja padla za skoraj polovico, kupnina se je zmanjšala za več sto milijonov evrov. Boste od koga terjali odškodnino za to? Vam povzroča kaj težav, da je ta politična opcija v vladi?
Mercator ni bila edina taka odločitev. Kot nadzornica NKBM sem eno spremljala zelo od blizu. To je bila tedanja dokapitalizacija NKBM, ki je odnesla 45 milijonov evrov, ki bi sicer šli v proračun. O tem, ali bomo šli iskat odgovornost za nazaj, nisem razmišljala. In tudi ne vem, kdo na NLB je tedaj preprečil odločitev, da se proda Mercator po 220 evrov.
Ne, nekdo je to preprečil upravi NLB, zato je odstopil tedanji predsednik uprave Božo Jašovič.
No, to je vmešavanje politike, ki je zame nesprejemljivo. Marsikje berem, da zdaj pričakujejo od mene, da bom naredila enako. Da bom rekla, ne, Mercator se ne sme prodati. Ko bi čez nekaj mesecev ugotovili, da ni druge rešitve, in bi Mercator prodajali za pol današnje cene, bi od mene zahtevali odgovornost. Zato vztrajam, da moramo te odločitve prepustiti gospodarskim družbam in njihovim poslovodstvom, ki se morajo zavedati pomena svojih odločitev in svoje odgovornosti pri tem. Če se jih ne, pa ne smejo biti tam, kjer so.
Strah in skrb glede na pretekle izkušnje sta pri prodaji državnega premoženja logična: kdo bo prodajal, kdo lahko pri tem zasluži, ali bo prodaja transparentna.
Moja prva zahteva je, da mora biti prodaja transparentna. Vse pristojne institucije bomo pozvali, naj sodelujejo pri tem. Protikorupcijsko komisijo bomo prosili za sodelovanje in če bo treba, bo vlada sprejela dodatne sklepe za večjo transparentnost. Zavedam se, da so ljudje izgubili potrpljenje in da bomo, tudi če bo obstajal samo sum, da je šlo kaj narobe, res zavozili.
Nikakor ne bomo prodajali premoženja pod ceno. Mi imamo ocene, koliko je vredno premoženje, vendar jih javno ne razkrivamo, da si ne bi poslabšali pogajalskih izhodišč. Postavili si bomo meje, pod katere ne bomo šli, ker nam v tem trenutku res ne gre tako slabo, da bi morali vse razprodati. Zato se zavzemamo, da bi obdobje v slabi banki podaljšali, ker je prodaja pod časovnim pritiskom res lahko razprodaja.
Tretji cilj je, da najdemo strateškega partnerja, ki bo zagotovil prihodnost podjetju, ne pa da ga bo po nakupu zaprl, kot se nam je skoraj zgodilo v Peku.
Minister Čufer je napovedal, da so v pripravi spremembe zakona, s katerimi bi podaljšali čas delovanja slabe banke s petih na deset let in omogočili vstop zasebnih investitorjev. Ali to še drži?
Še. Ali je deset let prava meja, še ne vemo, vsaka časovna omejitev je lahko problematična. Mislim, da bi bilo dobro, da bi lahko vstopili v slabo banko tudi zasebni investitorji, vendar tega še nismo koalicijsko uskladili.
Koalicija je, če sodimo po javnih izjavah SD in njenega predsednika Igorja Lukšiča, komaj preživela prvi paket privatizacije. Novih paketov ne bo, kot ste povedali, bo pa vlada pripravila strategijo. Bo o tem sploh mogoče politično soglasje v koaliciji ali lahko ta na tej točki celo razpade?
Ne, prepričana sem, da bomo dosegli politični konsenz. Sama nisem videla take drame ob prvem paketu prodaje, kot so jo videli mediji ...
No, izjave socialnih demokratov so že kazale tako.
Tudi v koalicijski pogodbi smo se dogovorili, da bomo šli v prodajo vsaj enega večjega podjetja. V prvem paketu je poleg NKBM eno večje podjetje, Telekom. Tudi druga podjetja so pomembna, ampak so manjša. Torej nismo kršili dogovora, morda pa je bila moja napaka, da se nismo koalicijsko sestali in dogovorili, preden je bil paket potrjen na vladi. Danes bi naredila drugače, verjamem pa, da bi bil rezultat enak.
V svoji poslanici ste napisali, da ste v prvih stotih dneh usmerili vse sile v to, da se ne bi zgodilo najhujše. Kaj ste mislili s tem: da Slovenija ne bi bila prisiljena zaprositi za pomoč in bi v državo prišla trojka?
Še bolj kot prihod trojke sem imela v mislih možnost, da bi proti Sloveniji uvedli program za odpravo makroekonomskih neravnovesij, ki ga EU še ni nikjer preizkusila. Bili bi poskusni zajčki. Dobili bi zahteve, kaj moramo storiti, ne pa tudi denarja. S trojko pridejo zahteve in obveznosti, pa tudi pomoč in denar. Res smo vložili veliko truda, da se to ni zgodilo. Mislim, da je vlada v Bruslju pridobila kredibilnost, ker nismo veliko obljubljali, kar pa smo, smo naredili.
Evropska komisija nam je 29. maja naložila, da do 1. oktobra sprejmemo ukrepe za odpravo proračunskega primanjkljaja in o tem poročamo Bruslju. Kaj smo že naredili in kaj še bomo?
Prvi oktober ni čisto fiksen datum. Do takrat bodo recimo preverili, ali smo dvignili DDV, ali smo sklenili dogovor s sindikati, to, kar smo obljubili in smo že storili.
Ampak minister Čufer je napovedal poseg v pokojnine.
Jasno sem povedala, da letos posegov v pokojnine ne bo.
Potem minister ni bil dobro obveščen?
Seveda je bil. Tudi on ni govoril o letošnjem letu. Če ne bo pripravljenosti za določena nižanja, pa ne govorim ravno o pokojninah, bo uveden krizni davek. Tu ni skrivalnic. Upam torej, da bomo dosegli soglasje o ukrepih, kakšni bodo, pa bo odvisno tudi od gospodarske aktivnosti. Dejstvo je, da je javnofinančno konsolidacijo treba izpeljati, 4,5-odstotni primanjkljaj pri več kot petodstotni obrestni meri težko vzdrži katerikoli projekt, ne samo slovenska vlada.
Ne želim prejudicirati in razlagati vsakega koraka posebej. Enako je bilo, ko smo se odločali o DDV in kriznem davku. Mediji so nas obtožili, da smo si premislili, pa ni res. Imeli smo več rešitev na mizi, izbrali pa smo DDV na podlagi podatkov, zakaj je to bolje. Tako bomo delali tudi naprej.
Pod črto: v letu, preden boste šli po zaupnico v parlament, v Slovenijo ne bo prišla trojka? Ali pa je ta že v Sloveniji?
No, potem je trojka pri nas že, odkar smo v EU. Misije mednarodnega denarnega sklada so vsako leto v Sloveniji, evropska komisija nas je redno spremljala, enako velja za ECB.
Ampak zdaj je ta prisotnost okrepljena.
Zaradi razmer, ne samo pri nas, je to logično. Trojke pri nas ni, je pa pogled na Slovenijo okrepljen, a nič bolj kot v drugih državah.
Ste zadovoljni z ministrom za gospodarstvo Stankom Stepišnikom?
Ko ne bom več zadovoljna, ne bo več minister.
Potem verjetno velja isto za vašega državnega sekretarja Gašperja Gašperja Mišiča?
Za vse, ki so bili imenovani na moj predlog, velja enako. Ne bom predsednica vlade, ki bi po koncu mandata ocenila, da je bil moj minister za gospodarstvo najslabši v zgodovini Slovenije.
Kako trdna je koalicija? Bi lahko zdržala do konca mandata?
Naš prvi cilj je eno leto.
Torej še drži, da boste šli spomladi po zaupnico?
To sem obljubila in besede ne bom prelomila. Mislim pa, da smo vse stvari, tudi če je bilo navzven videti drugače, v koaliciji reševali zelo uspešno. Veliko bomo še lahko naredili, seveda pa bo moral vsak nekoliko odstopiti od svojih strankarskih interesov. Tudi Pozitivna Slovenija je že.
Prej smo govorili o tem, kolikšno finančno breme je za vas Zoran Janković. Zanima naju tudi, kolikšno politično breme je ustanovitelj PS?
V tem trenutku se s tem ne ukvarjam. Zdaj je pomembno, da delamo tisto, kar je pomembno za državo, tudi če to ni najboljše za stranko. Vsi v vladi in parlamentu se zavedamo, da je določene stvari v Sloveniji treba izpeljati, čeprav bi se morda raje temu izognili. Doslej se nam je v PS uspelo o vsem dogovoriti.
Sprašujem vas tudi zato, ker je trdnost položaja predsednika vlade odvisna od politične podpore koalicije in stranke. V tem smislu dejstvo, da PS nima »uradnega« vodje, za vas ni dobro. Lahko poveste, kdaj bo kongres in ali se boste, če se bo Zoran Janković potegoval za mesto predsednika, res umaknili?
Povedala sem že, da če se bo Zoran Janković odločil za kandidaturo, sama zagotovo ne bom kandidirala. Dejstvo je, da Pozitivne Slovenije brez Zorana Jankovića ne bi bilo. So se pa kasneje stvari spremenile in treba je živeti s tem. Upam, da se vsi zavedamo, kaj je najbolje za stranko in državo. Kongres bo vsekakor najkasneje pred volitvami.
Pred evropskimi?
Pred volitvami. Mislim, da imam podporo v stranki in med poslanci, zato nisem posebej obremenjena s tem, da nisem bila izvoljena na kongresu. Se pa zavedam, da je zato lahko moj položaj šibkejši.
V kakšnem odnosu ste s predsednikom SD Igorjem Lukšičem? Pravite, da v boljšem, kot je videti navzven?
Absolutno. Vsak teden imamo sestanek, na katerem se predsedniki usklajujemo in dogovorimo. Tudi o prodaji premoženja smo se pogovarjali trikrat. Vzdušje v koaliciji je zelo dobro.
Kaj pa s prvakom SDS Janezom Janšo? Vemo, da ni prišel na nekaj sestankov, ki ste jih sklicali, po sodbi v primeru Patria je napovedal pravni in politični boj z vsemi sredstvi. To je mogoče razumeti tudi kot napoved, da opozicija ne bo podprla nobenega predloga vlade več.
Po moji oceni je nedopustno, da katerikoli politik tako komentira odločitve drugih organov, ne le pravosodnih. Noben politik, ne levi, ne desni, si tega ne bi smel dovoliti. Upam, da bodo v opoziciji znali presoditi, kaj je za državo dobro, in to podpreti. Vsekakor pa delitve, ki jih ustvarjajo, niso dobre za državo.
V svoji poslanici ste kot enega največjih dosežkov prvih stotih dni navedli umiritev političnih razmer. Ampak znova je vse na dnevnem redu: rdeče zvezde, očenaš v parlamentu, bojkot proslave. V slovenski politiki je vse tako, kot je bilo, samo še ostreje.
Ne bi rekla, da je vse tako, kot je bilo. Na proslavi je manjkala samo ena stranka. Sama sem se lani, čeprav se nisem strinjala, da so izbirali, kdo lahko sodeluje in kdo ne, proslave udeležila. Tudi v državnem zboru. Proslava in državni prazniki ne smejo biti poligon za politične prepire, ne enih ne drugih. Tisti, ki se ne morejo sprijazniti z našo zgodovino, katere del je tudi rdeča zvezda, ne morejo krojiti naše prihodnosti. Časi so taki, da bi se morali ukvarjati s prihodnostjo, ne pa z zgodovino. Izjave mladih, ki so se rodili po letu 1990, kažejo, da jih ne zanima prav veliko, kaj se je dogajalo pred 60 leti, jih pa skrbi prihodnost. To bi morala biti naša stična točka.
Napovedala sem, da ne bom odpirala ideoloških tem, in jih res ne bom. Ampak enkrat bi pa morali tudi ta delček zgodovine spraviti na svoje mesto in potem gledati naprej.
Janša pravi, da ste kršili ustavo, ker ste sodelovali na proslavi, na kateri so bile tudi rdeče zvezde. Ali to morda pomeni, da vas čaka ustavna obtožba?
No, potem jo je večkrat kršil tudi on, ker samo lani ni bilo rdečih zvezd na proslavi. Ustave vsekakor nisem kršila. Niti Janez Janša niti kdo drug si ne sme prisvajati tega, kar se je zgodilo pred 22 leti. On ni edini zaslužen, čeprav je imel pomembno vlogo, ki mu je nihče ne oporeka, da je Slovenija danes država.
Kdaj bo v Sloveniji konec krize?
To je vprašanje za milijon dolarjev. Jaz pa verjamem, da se bodo z ukrepi, na prvem mestu s sanacijo bank, prvi učinki pokazali že prihodnje leto. To ne pomeni, da bo krize konec, bo pa začetek resnega reševanja in s tem bo tudi konec krize bližje.
In kdaj bodo parlamentarne volitve?
Ne bom prejudicirala. Politična stabilnost je ena od stvari, ki bi si jo morali v državi najbolj želeti. Ko je minister za finance v tujini iskal vire za proračun, jih je najbolj skrbela prav politična nestabilnost v Sloveniji. Če bomo delali dobro, če bodo ljudje zadovoljni, verjamem, da bomo lahko v dobro države delali naprej.
Ob 18. uri nadaljujemo pogovor s predsednico vlade. Podrobneje jo sprašujemo o slabi banki in varčevanju.
