Alenka Bratušek: Morda sem naivna, nisem pa politična preračunljivka

Predsednica vlade v odstopu ne dvomi, da ji bo uspelo prepričati slovensko javnost, da je bilo zadnje leto njene vlade obdobje ekonomskega preobrata, ki bo Slovenijo vrnil v družino uspešnih držav. Vendar ankete njeni stranki ne kažejo večje podpore in vse bolj je jasno, da se bori za preboj v parlament. Zato ostro kritizira Janeza Janšo ter javno sprašuje in dvomi o sposobnosti Mira Cerarja.

V predvolilno kampanjo vstopate kot premierka v odstopu. Je to breme ali prednost pred volitvami?

S tem vprašanjem se ne ukvarjam, je pa res, da je vodenje vlade na prvem mestu, kolikor časa mi preostane, pa se posvečam kampanji. Še vedno imam odgovornosti, ko je težko izrekati neopredeljivo všečne stavke – treba bi bilo, proučili bomo, razmislili bomo – ali pa zahtevati nemogoče, da lahko vlada posega v vse pore naše ureditve.

V kampanji slišimo, da je Alenka Bratušek najbolj zadolžila Slovenijo v zadnjem desetletju.

Dolg v letu 2013 je nastal, ker smo morali pokrivati grehe predhodnih vlad. Tri milijarde evrov dolga je nastalo zaradi sanacije bank, težave v njih pa niso nastopile z vlado Alenke Bratušek, ampak leta 2006 in 2007, ko je vlado vodil Janez Janša. Sedem milijard smo morali porabiti za odplačilo starih dolgov, ki tudi niso nastali pod mojo vlado – pet milijard evrov je tako šlo za odplačilo glavnic in dve milijardi za odplačilo obresti. Celotnega zadolževanja, ki smo ga bili prisiljeni narediti, da smo odplačali zapitke preteklih let in vlad, ni mogoče obesiti na moja pleča.

Bodo ljudje znali ceniti to? Javnomnenjske raziskave tega ne potrjujejo.

Upam, da bodo znali ljudje na volitvah ceniti dejanja. Slabe stvari hitro pozabimo, a pred letom dni so bili ljudje na ulicah in protestirali proti politiki vlade Janeza Janše. Danes je položaj v državi bistveno drugačen: gospodarska slika se izboljšuje, saj se je trend od padanja po skoraj petodstotni stopnji obrnil v dvoodstotno rast. Mirno lahko rečem, da nobeni vladi pred mojo ni uspelo v enem letu narediti takšnega preobrata, seveda pa še zdaleč ni vse narejeno. Če ljudje ne bodo pozabili, kako je bilo pred letom dni in kako je danes, bodo vedeli, komu lahko zaupajo v upravljanje državo.

Preobrat in rast pripisujete svoji vladi, a zunanjih dejavnikov ne bi smeli zanemariti.

Absolutno, zunanje okoliščine so nedvomno prispevale k okrevanju Slovenije. Vendar to ne bi bilo mogoče, če ne bi vlada naredila nekaj nujnih korakov – ključno je bilo povrniti zaupanje v Slovenijo, tako da nam danes zaupajo mednarodni finančni trgi, mednarodna javnost in Slovenija je znova kredibilna država. Vse to smo dosegli brez pomoči trojke, kar je izjemno veliko, če pogledamo, kaj vse se je dogajalo v Grčiji, na Irskem ali Portugalskem. Trojka bi našo državo povsem spremenila, bila pa je zelo blizu. Mislite, da bi bili tuji trgi tako odprti našemu gospodarstvu, če bi se o Sloveniji še dolgo pisalo kot o bolniku in novem Cipru? Bi resni poslovni partnerji hoteli imeti odnos s podjetjem iz države v bankrotu? Premislite, kaj vse bi stigma »bolnika« prinesla tudi izvoznikom.

Na ravni politične ekonomije je mogoče bruseljska priporočila razumeti kot sporočilo, da imamo v Sloveniji premalo tržnega kapitalizma in preveč dogovornega kapitalizma. Razumete bruseljska sporočila tako?

Postavili ste tezo, da se je Slovenija preveč zadolžila, in če sledimo logiki, da se Slovenija ne sme zadolževati, bi lahko porabili le štiri milijarde evrov. Slovenije s takšnim proračunom si ne predstavljam in si je tudi ne želim. Zato želim, da bi ljudje razumeli, da stvari, ki jih je treba narediti, moramo narediti zato, da bodo imeli naši otroci boljšo prihodnost in da jim ne bo treba s trebuhom za kruhom v tujino. Pot, ki jo je ubrala vlada, je bila absolutno pravilna in upam, da nam bodo ljudje omogočili, da jo nadaljujemo v novem mandatu.

Zakaj menite, da javno mnenje bolj zaupa Miru Cerarju kot vam? Vse ankete zmago pripisujejo SMC, vam pa komaj (če sploh) preboj v parlament.

Najboljša anketa bodo volitve 13. julija in prepričana sem, da bodo takrat rezultati drugačni, kot jih zdaj kažejo meritve javnega mnenja. Želela bi si, da bi Miro Cerar in njegovi kandidati ponudili kaj več, da bi bili bolj konkretni. Doslej smo poslušali le lepe besede brez konkretnih ukrepov, razen potrebe po pravni državi, s čimer se popolnoma strinjam. Neskromno lahko dodam, da sem s konkretnimi dejanji pokazala odnos do boja proti korupciji, ko smo policiji, tožilstvu in KPK omogočili več denarnih sredstev, da lahko v miru in bolje delajo. Pa tudi s simbolnimi dejanji.

Katerimi?

Prvič, ko smo sestavili novo vlado, ki je nadomestila koruptivnega Janeza Janšo, in drugič, ko sem v lastni stranki postavila mejo, ki je nisem želela prestopiti.

Govorite o Zoranu Jankoviću?

Zoran Janković se je moral umakniti zaradi problemov s komisijo za preprečevanje korupcije tako kot Janez Janša. Zato lahko trdim, da sem bila med prvimi, ki se je uprla korupciji in se zavzela za pravno državo.

Govorite o meji, ki je niste prestopili. Zakaj dejansko je počilo med vami in Jankovićem?

Osnovni razlog za razhod z Jankovićem – čeprav on govori o programu – je bilo kadrovanje. Kot predsednica vlade nisem dovolila, da bi kdor koli vplival na kadrovsko politiko v državnih institucijah. Dejstvo pa je, da je želel vplivati, jaz pa tega nisem dovolila.

Vam je danes žal, da ste zahtevali sklic kongresa PS?

Ne, ker se moramo zavedati, da je Janković že tri mesece po sestavi nove vlade zahteval sklic kongresa stranke. Prav tako nisem mogla dovoliti, da bi nekdo posegal v našo poslansko skupino, ki ne po funkciji ne kako drugače te pravice nima. Če je Janković menil, da lahko koordinira poslance pri glasovanju o interpelaciji proti Gregorju Virantu – kar je nedvomno poskušal in je tudi jasno povedal, da če Virant ne pade, bo zahteval sklic kongresa –, tega preprosto nisem mogla dovoliti. Svojih potez ne obžalujem, ker sem načelen človek, saj sem napovedala, kaj bom storila, če ne bom več predsednica PS.

Nekateri to pri vas označujejo kot politično naivnost.

Morda sem naivna, nisem pa politična preračunljivka. Počnem to, kar ocenim, da je pravilno. S poslanci stranke se pogovarja predsednik stranke in ne nekdo, ki pravi, da v enem letu ni imel nobenega vpliva, potem pa skliče poslance in jim grozi, da bo sklical kongres, če ne bodo ravnali tako, kot on misli. Zanimivo pa je, da se je Janković najbolj zapičil prav v ministra za notranje zadeve.

V predvolilni kampanji ste napadli Mira Cerarja. Je bila to premišljena poteza ali poteza iz obupa?

Volivci morajo vedeti, ali bo Miro Cerar po volitvah sodeloval z Janezom Janšo ali ne. Do tega se jasno in glasno še ni opredelil. Posnetka pogovora med Cerarjem in Janšo na komercialni televiziji nisem videla prvič, ampak je bil pred tem že objavljen na televiziji in na spletu. Pošteno bi bilo, da Cerar pred volitvami jasno pove, ali ne bo sodeloval z Janšo zgolj zato, ker je v zaporu, ali pa ne namerava sodelovati tudi s stranko, ki podpira pravnomočno obsojenega politika. Jasnega ne za Janeza Janšo in jasnega ne za SDS iz Cerarjevih ust še nismo slišali. Zavedati se moramo, da raziskave kažejo možnost, da skupaj dosežeta ustavno večino. Zato pred volitvami potrebujemo odgovor, ali je za Cerarja sodelovanje s stranko, ki podpira korupcijo, sprejemljivo. Ali bo z njo skupaj spreminjal volilni sistem. Ali bo posegal v neodvisnost sodstva in trajnega mandata sodnikov. To so pomembna vprašanja. Njun odnos na televiziji je kazal določeno simpatijo.

Katere so nujne naloge pred novo vlado?

Nova vlada bo imela bistveno lažje delo, kot sem ga imela jaz, ko sem marca lani prevzela vodenje vlade. Takrat je bila država dobesedno na kolenih, medtem ko je danes položaj bistveno boljši. Na računu bomo novi vladi pustili milijardo in pol evrov denarja, zato da ji ne bo treba takoj na finančne trge, da bo lahko v miru začela delati. Nova vlada bo morala nadaljevati, kar smo začeli, zlasti glede razdolževanja in prestrukturiranja podjetji. Na tem področju se že kažejo prvi dobri rezultati, saj se stopnja brezposelnosti konstantno znižuje. Gospodarstvo, zdravstvo in mladi so prioritete, ki si jih bo morala zadati vsaka nova vlada.

Tisti, ki misli, da bo lahko vodil vlado po priporočilih iz Bruslja, je bolje, da ne prevzame vlade. Tisti, ki ne zna definirati, katere so prioritete države, je bolje, da ne postane predsednik vlade. V enem letu sem pokazala, da imam pogum, da vem in znan državo usmeriti v pravo smer. Bilo je veliko gasilskega dela, a časa za ukrepanje je na mnogih področjih zmanjkovalo. Nova vlada bo imela s tega vidika bistveno lažje delo, vendar se lahko z napačnimi odločitvami državo hitro pahne v položaj, kakršnega smo imeli pred letom dni. Tega si ne želim, zato mora Slovenija dobiti kredibilno vlado, s kredibilno predsednico vlade, ki je z dejanji že dokazala, da zna upravljati državo.