Alenka Bratušek: »Nismo vsi krivi za dogajanje v bankah.«

Premierka Alenka Bratušek je prepričana, da se bo Slovenija prihodnje leto izvila iz recesije, a to ne pomeni takojšnjega olajšanja in boljšega življenja ljudi. Po rezultatih bančnih testov pravi, da smo sanacijo bank sposobni sfinancirati sami. Po pripravi nove koalicijske pogodbe kake velike rekonstrukcije vlade ne bo. So pa mogoče spremembe ...

Gospa predsednica, današnja novica je, da je registrirano brezposelnih že 31.000 mladih do 29. leta. Bo vaša vlada ob vseh milijardah, ki jih mečemo v bančno luknjo, kaj storila za mlade, ki so prihodnost Slovenije?

Vseskozi poudarjam – in tako tudi delamo –, da so mladi absolutno naša prioriteta. Tudi v novi koalicijski pogodbi bodo na predlog Pozitivne Slovenije dobili posebno mesto. Konkretne ukrepe, jamstva za mlade v okviru evropskega paketa še usklajujemo, tudi z mladimi. Pomembno je tudi, da smo spremenili zakon in oprostili podjetja plačila prispevkov, če zaposlijo mlado osebo, v celoti, za zdravstvo in pokojninsko blagajno. Z jamstvi za mlade moramo narediti zelo konkretne ukrepe. Upam, da bomo znali določiti tudi zelo merljive cilje. Ko sedim v Evropi s kolegi, vedno poudarim, da je treba preiti od besed k dejanjem – in da bi tudi mlade povabili z nami za mizo. Naj tudi oni povedo, kaj pričakujejo od države. Država ne more ustvarjati novih delovnih mest, lahko jih ustvarja le v javnem sektorju, kar ni najboljše. Lahko pa ustvarjamo razmere in spodbujamo podjetja, naj zaposlujejo mlade. Drugo je, da se še naprej borimo za to, da šolstvo ostane dostopno vsem in ne le tistim, ki imajo nekaj pod palcem. Poleg tega se zdaj v okviru slabe banke – na katero bo prešlo kar nekaj stanovanj – pogovarjamo, da bi ta stanovanja dali prednostno na voljo mladim.

V odkup ali najem?

V času, ko uvajamo davek na nepremičnine, je bolj primerno, da bi to uredili prek najemnega sklada pod bolj ugodnimi pogoji. Za zdaj nam še ni poznana struktura stanovanj, ali so velika, manjša, ali so primerna za to. A tudi to bo v koalicijski pogodbi. S predstavniki mladih sem se večkrat srečala in bom koalicijskim partnerjem predlagala, da se urad za mladino, ki je znotraj ministrstva za šolstvo, prenese v kabinet predsednice vlade. Zato da bo imel bolj horizontalno povezovalno vlogo. Zdaj ga vsi jemljejo kot del šolstva, ki naj se ukvarja le s tem področjem.

Letos smo veliko govorili o trojki pa o pomoči, ki bi jo črpali prek evrskega reševalnega sklada ESM. To se za zdaj ni uresničilo. Vi ste odločili, da bančno luknjo pokrijemo sami. Ste z ministrom Čuferjem in guvernerjem Jazbecem zadnjo sredo, po dovoljenju Bruslja, morda odprli šampanjec – ali pač ne, glede na višino izstavljenega­ računa?

Ne, nismo odprli šampanjca, pravzaprav se z nobenim od njiju sploh še nisem videla, smo se pa slišali. Takoj po sredi sem bila dva dni v Bruslju. Tudi ni kakega posebnega razloga za proslavljanje. Edina dobra stvar pri vsem tem je, da imamo končno na mizi številke in stanja v naših bankah. Dejstvo je, da bomo to plačali vsi. Tri milijarde, kolikor smo zdaj že dali za dokapitalizacijo bank, ni malo – od tega dve milijardi v denarju in ena v obveznicah. To je veliko, ena tretjina našega proračuna. Tako da posebnega razloga za šampanjec in veselje nismo imeli.

Absolutno, če prištejemo še državna poroštva za obveznice družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), stroške likvidacije Factor banke in Probanke, potencialne stroške dokapitalizacije in sanacije Banke Celje in Gorenjske banke, pridemo do številke med pet in šest milijard evrov. To je približno od 10 do 15 odstotkov BDP, odvisno od unovčenih poroštev. Bo Slovenija to zmogla plačati sama?

Eno so poroštva, drugo so dokapitalizacije. Za poroštva, ki jih je država dala slabi banki, sem prepričana, da ne bodo unovčena. S slabimi posojili bo na to družbo za upravljanje prešlo tudi kar nekaj zavarovanj. Če bomo to premoženje dobro upravljali, bo njegova odprodaja vrnila velik del sredstev, ki ste jih omenili. Ni pa čisto korektno, kar pravite za Gorenjsko banko in Banko Celje, zanju še ni rečeno, da bo država morala karkoli dati, če ne bodo dali lastniki. Tudi zdajšnji lastniki lahko poiščejo strateškega partnerja. Verjamem, da bi za ti dve banki lahko dobili strateškega partnerja.

Ga že imata? Omenjata se tudi banki, ki delujeta pri nas, SKB in Banka Koper.

Ne, nimam še nobenih imen. Se pa strinjam, da to ni poceni. Vedno se radi primerjamo z Avstrijo, in če se tudi pri bančnih problemih primerjamo z njo, so tudi njihovi zneski za sanacijo bank, bolje rečeno, ene banke, bili ogromni in v odstotkih BDP kar primerljivi z našimi.

To je Hypo banka, ki je tudi pri nas »zaslovela« s slabimi posojili.

Pa niste omenili, da jo bo morala država sanirati.

Seveda ne, saj ima trdnega tujega lastnika, tako kot UniCredit ali Raiffeisen [ki sta bili tudi v osmerici bank, kjer so se izvajali stresni testi], in jo bo dokapitaliziral sam. Banko Celje sem omenil, ker je v 40-odstotni lasti NLB, Gorenjska banka pa ima med lastniki Savo in druge, ki imajo komaj ali pa sploh nimajo za »kruh in pašteto«, če se izrazim neposredno.

Nič še ni rečenega, šest mesecev imajo časa, da poiščejo strateške lastnike, in mislim, da se to da najti, da ne bomo še tega dali na pleča davkoplačevalcev.

No, vprašanje je bilo, ali bi lahko vse sfinancirali sami, tudi v primeru unovčitve poroštev, ali pa če bi še dve manjši banki, ki ju omenjam, pristali na plečih davkoplačevalcev?

Pri tem, kar smo storili doslej, smo pokazali, da smo sposobni sfinancirati sami. Pri omenjenih dveh bankah ne gre za tako velike zneske, naj se potrudijo in zadeve rešijo tako, kot jih morajo rešiti odgovorni lastniki.

Trojici državnih bank, NLB, NKBM, Abanki,­ je država namenila tri milijarde evrov [skoraj devet odstotkov BDP] za dokapitalizacijo. Ali kot predsednica vlade povsem zaupate njihovim nadzornikom in upravam pod vodstvom Janka Medje, Aleša Hauca in Jožeta Leniča, da bodo učinkovito porabili te tri milijarde davkoplačevalskega denarja?

Tu je težko odgovoriti z da ali ne.

V slovenski zgodovini je to daleč največja vsota denarja, ki jo je država sočasno zaupala menedžerjem državnih bank. Zato je pomembno zaupanje in jamstva, da bo ta kapital državljanov ustrezno porabljen.

Da, se strinjam in mora biti, zato zdaj govorim o naših naslednjih korakih, ki morajo vsekakor biti povezani z gospodarstvom. Če ne, res nismo naredili nič. Uprav nismo izbirali mi. Edini nadzorni svet, ki je bil spremenjen – pa bolj zato, ker je nekaj članov iz prejšnje sestave odstopilo ali pa so jim potekli mandati –, je nadzorni svet NLB. Drugi so v sestavi, kot so bili, nadzorni sveti so izbrali uprave. Edina zahteva, ki sem jim jo dala, je, da morajo pri odkrivanju kaznivih dejanj absolutno sodelovati. Če ne bodo sodelovali, bomo kot lastniki zahtevali spremembe. Doslej ne vem, da bi ti nadzorniki in uprave naredili kakšno večjo napako – da bi lahko rekla, da jim ne zaupam.

Pričakovali bi, da bo država tem trem bankam postavila zelo rigorozna merila, kako morajo poslovati po prejetju teh treh milijard. To bi se zgodilo, če bi šlo za odnose med zasebnimi lastniki. Še več, država bi od bank zahtevala, naj ji vrnejo denar, kot smo bili priča v ZDA in drugod.

V Ameriki so državni denar dali bankam v zasebni lasti. Mi pa dajemo državni denar v državne banke. Te banke so v naši lasti in zato jih moramo tako izdatno financirati. Vprašanje je, kaj bi bilo, če te banke ne bi bile v državni lasti. Lahko špekuliramo, da bi bilo še slabše. Lahko pa bi bilo bistveno boljše. Zato zdaj poudarjamo, da je treba stvari izpeljati do konca, ne pa da se spet ustavimo na sredini in da čez deset let ponavljamo zgodbo.

Se strinjate s predsednikom Pahorjem, da je treba prodati vse banke, z NLB vred, v večjem deležu, kot je predvideno zdaj?

Tu sem bolj zadržana. Sklep državnega zbora je, da največjo sistemsko banko prodamo, a zadržimo 25 odstotkov plus eno delnico. Za zdaj bi ostala pri tem, za NKBM pa imamo soglasje za prodajo v celoti.

A kupcev pač ni?

Doslej jih res ni bilo. Za očiščeno banko pa bi utegnilo biti več interesa.

Kaj pa madžarska banka OTP, se še zanima za NKBM?

Ne vem, bi morala vprašati tiste, ki peljejo ta proces. Želela bi si čim več interesa, da kot država lahko izbiramo in najdemo najboljšega.

Tudi sami ste bili članica nadzornega sveta NKBM. Kakšna je bila vaša vloga nadzornice?

Imela sem vlogo kot vsi drugi člani nadzornega sveta.

No, zdaj se izpostavlja vprašanje odgovornosti vseh nekdanjih članov nadzornih svetov in uprav.

Sem za to, da se vse odgovornosti pregledajo in razčistijo. Nikakor pa se ne strinjam, da smo vsi krivi za dogajanje v bankah. Bila sem članica nadzornega sveta NKBM od sredine leta 2009 do sredine 2011, ko smo se že kar dosti ukvarjali s slabimi posojili iz preteklosti. Dejstvo je, da je v NKBM in vsem bančnem sistemu največji del slabih kreditov nastal pred letom 2009, leta 2005, 2006 in 2007.

Bi podprli profesionalno lustracijo tistih, ki so krivi za slaba bančna posojila?

Kdo pa bo določil, da so krivi?

Recimo tudi delujoč pravosodni sistem.

Ti bodo krivi tako ali tako, če bodo tako odločila sodišča. Ne vem, ali je potrebna še kakšna posebna lustracija. Tisti, ki jim bo to dokazano, bodo krivi. Se pa strinjam, da lahko sprejmemo zakon, da ne morejo več delati v bančništvu, da se ne morejo ukvarjati s politiko, če imate to v mislih … Beseda lustracija mi ni ravno blizu. A če se jim dokaže, nimam nobenega problema, da se jim v bankah ne dovoli več delati.

Kaj ste občutili prejšnji teden, ko je ustavno sodišče razsodilo, da moramo Marjanu Kramarju [šefu NLB v kritičnih letih 2004–2009] vrniti milijon evrov nagrade?

Sodbe sodišč je v demokratičnih državah treba spoštovati, če nam je to pogodu ali ne. Mogoče bi se tisti, ki so podpisali pogodbo z gospodom Kramarjem, morali vprašati bolj kot jaz, kaj čutim. Razumem pa jezo ljudi, da se težko strinjajo s tem, da bodo morali skozi davke te stvari sanirati, hkrati pa nekdo dobi milijon evrov odpravnine. Je pa res, da moramo ne glede na to v naši državi spoštovati ustavo. Če je ne bi, bi podrli temelje demokracije v družbi, tega pa si ne želim. Več desetmilijonskih problemov smo morali letos rešiti, ker so bile določene rešitve protiustavne.

Verjamem, da NLB zdaj sodeluje s kriminalisti, policijo, tožilstvom tako, kot je treba. Tudi Banka Slovenije je dala v posebno preiskovalno skupino svojega človeka, ki bo pomagal preiskovati tudi s strani bančništva, saj je to nekaj novega tudi za policiste oziroma kriminaliste in druge, ki se ukvarjajo s tem. Te stvari je treba pripeljati do tja, da bomo lahko rekli, ta je kriv, ta pa ni kriv. Vsesplošno obtoževanje pa ni najboljše.

Ste za javno objavo podatkov iz kreditnih map?

Prepričana sem, da vse ne more biti javno. Zadnjič sem slišala gospoda iz slabe banke, ko je rekel, da lahko naredimo škodo državi, če objavimo, koliko si želimo dobiti za neko terjatev. In ne želim si, da bi na koncu preganjali nas, ker da smo nekaj prodali po taki ceni, čeprav bi lahko tudi po višji. Treba je biti pozoren, kaj je javno in kaj ni. Drugače pa nimam nobenega problema, da se podatki objavijo, a le da ne škodimo preiskavi, tudi kazenski, in kar zadeva ceno za naprej. Upam, da bomo z Banko Slovenije to uskladili.

Z dokapitalizacijo bank so nekateri izgubili vse premoženje v delnicah NKBM in podrejenih obveznicah. Ljudje so ogorčeni in to razumejo kot krajo.

Tudi delničarji Merkurja so vse izgubili. Delnice NKBM so bile na koncu vredne nekaj centov, torej so tisti, ki so jih kupili po 27 evrov, že prej izgubili tako rekoč vse. Delnice v teh časih očitno niso najbolj varna naložba. To je razlika med delnico in navadno obveznico. Podrejena obveznica pa je nekje v sredini. Tudi pričakovani donosi so zato pri podrejenih obveznicah višji kot pri navadnih. Od 1. avgusta morajo zaradi evropskih pravil najprej plačati sanacijo bank lastniki in lastniki podrejenih obveznic. Če tega ne bi naredili, ne bi dobili evropskega dovoljenja za dokapitalizacijo bank. To bi pomenilo, da bi morali zaprositi za pomoč in vstopiti v program. V tem primeru bi morali, če bi hoteli dobiti pomoč, izpolniti tako rekoč enak pogoj, da ceno plačajo lastniki in lastniki podrejenih obveznic, poleg tega pa še cel kup drugih pogojev. Irski kolega nam je na zadnjem sestanku evropskega sveta povedal, da so dobili več sto zahtev, kaj je treba v državi narediti, preden pride pomoč. Dobiš seznam, ki ga moraš izpolniti, in na prvem mestu bi bile zagotovo podrejene obveznice.

Vodja SDS pravi, da je prihod trojke v Slovenijo samo odložen. Da se je Slovenija izognila samo zato, ker bodo spomladi evropske volitve. Je to točno?

Najprej: trojka ali dvojka ne pride sama, za pomoč je treba zaprositi. Začudena sem, da se gospod Janez Janša, ki je eden tistih, ki so ustvarjali državo, tako zavzema za to, da k nam pride nekdo drug. Mislim, da je to izguba suverenosti, vsak korak mora potrditi nekdo drug. Tako stališče je imel tudi on, ko je bil še predsednik vlade. Ker je suverenost države izjemnega pomena, smo se tudi tako trudili, da bomo svoje težave reševali sami, in to na način, kot si ga sami izberemo.

Kako bo vlada zagotovila, da bo DUTB kot upravljavka milijard slabih terjatev lahko poslovala pregledno, nekoruptivno in učinkovito – da ne bo postala lovišče interesnih skupin, špekulantov ali pa celo pralnica denarja –, kot je slišati strahove že vnaprej?

Po moji oceni že to, da so tudi tujci vključeni, daje neko varnost. Čeprav ravno zdaj slišim, da bi tudi to lahko bil problem. Pri nas za nekatere ni dobro nič, ali si domač ali tujec. Ko smo pripravljali spremembo zakona o slabi banki, se je ministrstvo za finance povezalo s protikorupcijsko komisijo in so tudi oni povedali, kje je treba biti še posebej pozoren, enako je bilo pri zakonu o SDH. Tiste varovalke, ki jih lahko, smo vgradili. Seveda pa je na koncu vse na ljudeh. Nisem človek, ki bi že na začetku dvomila o vsem.

Strahovi so veliki, glede na to, kaj vse bi se lahko zgodilo v prvem valu nove privatizacije.

Se strinjam. Zato pa pravim, da je to, da so vključeni tako domači kot tujci, neka garancija, da bodo stvari tekle tako, kot bi morale. In gospodje iz tujine, ki so vključeni, so tak posel nekoč že opravljali. Lahko rečem, da jim bomo vseskozi gledali pod prste, vsak sum pa strogo sankcionirali. Ne moremo pa že takoj pristopiti z nezaupanjem in predpostavko, da bo vse narobe.

Ali je veliko prerivanja, katera podjetja bodo uvrščena za prenos na slabo banko?

Ti seznami so bolj ali manj pripravljeni. Če imajo merila, kot bi jih morali imeti, to prerivanje odpade. Je jasno, kaj da in kaj ne. Če je to slab kredit, zavarovan z nečim, ni dvoma – na DUTB gresta kredit in zavarovanje. Konec. Ne more biti debate. Do mene ni prišla nobena želja, zahteva, prošnja ali karkoli glede tega.

Dobro, pa lahko kaj več poveste, kaj vse je na seznamih podjetij, terjatev, premoženja, ki bodo pristali na slabi banki?

Tudi jaz jih nisem ne videla niti vprašala. A še enkrat: če so bila merila – in verjamem, da so bila, glede na to, da so bili narejeni zelo natančni pregledi v naših bankah, delali pa so jih tujci –, si težko predstavljam, da bi zdaj kar telovadili sem pa tja in dali dol tiste, ki so nam bolj všeč.

Obstajajo tudi strahovi, ali je DUTB dovolj pripravljena, ker ima malo zaposlenih. Dogajali se bodo veliki premiki, ki jih nekateri primerjajo z nacionalizacijo po drugi svetovni vojni.

Je pripravljena, se bo pa tudi kadrovsko okrepila. Upam, da bodo našli kompetentne ljudi. Tudi zato iščejo sodelavce z razpisi, pomembne so tudi izkušnje. Če bi ljudi z izkušnjami pri slabi banki iskali samo doma, jih ne bi našli.

Večina bančne luknje je skoncentrirana pri 35 slovenskih podjetjih. Ekonomist Jože P. Damijan opozarja, da mora vlada skupaj z Banko Slovenije sprejeti program sistemske razdolžitve, ki mora vključevati hitro likvidacijo podjetij, ki niso sposobna preživeti, ohranitev njihovih zdravih jeder, ali pa odpis dolgov in delno reprogramiranje dolgov podjetij, ki so sposobna preživeti. ­Boste to storili?

Ko ste to povedali, sem imela občutek, da je to iz obrazložitve zakona, ki smo ga pripravili in ga je državni zbor sprejel. To je dopolnitev insolvenčnega zakona glede sistemske razdolžitve. Se strinjam, da smo naredili osnovo. To je v Sloveniji novost, tega zakona ni bilo enostavno napisati. Trajalo je dlje, kot sem si želela. Absolutno je to naš največji naslednji korak na tem področju. Temu je to namenjeno, da ohranimo zdrava jedra v podjetjih, s tem, da ne pomagamo lastnikom, pač pa ohranjamo delovna mesta.

No, tu so zagotovo veliki odpori, tako lastniški kot politični.

Tudi pri pisanju zakona so bili, pa smo vseeno vztrajali.

Ključno bo razlastniniti slabe lastnike.

Se strinjam. A če želimo pomagati gospodarstvu, težko naredimo kakšno drugo stvar. Zdaj je tako, da če je določen odstotek bank ali pa dolžnikov, ki mora biti velik, se to naredi tako. Je pa zadaj treba imeti dober strateški načrt podjetja za tisti zdravi del.

Pa imamo v Sloveniji dovolj sposobnih kadrov, da izpeljejo ta preobrat: v podjetjih in institucijah?

A mi verjamete, da sem se tudi sama to neštetokrat vprašala.

In kaj ste si odgovorili?

Da je res vprašanje, ali je v Sloveniji dovolj ljudi s temi znanji. Menim, da bo treba bolj zaupati mladim in tudi znanju iz tujine. Morali se bomo bolj odpreti, privabiti mlade izobražene ljudi v Slovenijo. Veliko je tudi mladih Slovencev v tujini. Z nekaterimi sem vzpostavila kontakt, ali jih zanima kak izziv v Sloveniji …

Nekateri menijo, da razprodajamo državno premoženje in slovensko srebrnino. Kaj se bo dogajalo s premoženjem, ki se koncentrira na slabi banki? Vas skrbi, da bomo premoženje prepoceni prodali tujcem? Tudi vi, ko ste bili še v opoziciji, ste rekli, da je čas za nakupe in ne prodaje.

Veljavnost zakona o slabi banki bomo podaljšali, tudi na to sem opozarjala, ko sem bila še v opoziciji, da je pet let absolutno premalo.

Pred pol leta ste mi v tem prostoru rekli, da vprašanja, ali boste zasebne investitorje pripustili v slabo banko, še niste koalicijsko uskladili. Ste to že naredili?

S tem se nismo ukvarjali, ker je slaba banka začela delovati šele zdaj in zelo v kratkem ne bo še nič velikega prodajala. Tako da je to še stvar za koalicijsko usklajevanje. Vprašanje je tudi, do kam spustiti zasebne partnerje. Osebno pa ne vidim problema, da bi manjši del slabe banke prodali in jo skupaj upravljali bolje. Tudi to moramo še doreči v koalicijski pogodbi.

Bili ste na investicijskih konferencah v Düsseldorfu, Parizu, Milanu, Moskvi. Imate z njih kakšno dobro novico tudi glede naložb v DUTB?

Ne. Tega me nihče ni niti vprašal.

O čem pa ste se potem pogovarjali?

Predstavila sem stanje v naši državi, kaj smo naredili, in načrte za naprej. Kolegi s Soda so predstavili teh 13 podjetij plus eno banko in podjetniško okolje v naši državi, ker se veliko govori, kako smo zaradi visokih davkov nezanimiva država. Pa vam lahko povem, da nikjer nismo bili deležni kritik zaradi visokih davčnih stopenj, motijo pa jih birokratizacija in birokratski postopki pri iskanju dovoljenj. O konkretnih prodajah se niti nismo pogovarjali. To ni bil moj namen. Vse bo na razpisih, pregledno.

Ti očitki o birokratih in neprijaznosti do tujih naložb se ponavljajo že leta, nobena od zadnjih treh, štirih vlad ni pripeljala k nam omembe vredne tuje naložbe. Boste poskrbeli za zamenjavo ali prevetritev anemičnih birokratov, vsaj na ministrstvih za gospodarstvo in pa infrastrukturo in prostor, boste kaj ukrenili v svojem kabinetu?

Predvsem v okviru mojega kabineta smo se ukvarjali s tem, kaj bi bilo smiselno narediti v nadaljevanju, tudi na področju gospodarstva. O gospodarski diplomaciji sva se z ministrom Erjavcem večkrat pogovarjala. Tu je nujno boljše povezovanje med ministrstvom za gospodarstvo, Spiritom in gospodarsko diplomacijo. Tu se lahko strinjam z vami.

Že imate kandidata za gospodarskega ministra?

Zdaj se ukvarjamo s pisanjem koalicijske pogodbe, osnutek, ki ga pripravlja Pozitivna Slovenija, bo narejen v kratkem. Potem se moramo uskladiti v koaliciji, mislim pa, da med nami ni toliko razlik, kot je videti od zunaj. Po mojem mnenju so nujne tri prioritete. Sanacija gospodarstva, skrb za mlade in zdravstvena reforma in verjamem, da se bodo s tem strinjali tudi koalicijski partnerji.

Kandidate boste torej predlagali šele, ko bo usklajena nova pogodba?

Da.

Predsednik Desusa Karl Erjavec pravi, da bo morala biti v koalicijski pogodbi zdravstvena reforma zelo natančno definirana. Torej tudi, koliko bodo ti sistemi ostali javni in ali se bodo privatizirali?

Vse štiri stranke se zavzemamo za ohranitev dobrega javnega servisa v zdravstvu in šolstvu. V zdravstvenem sistemu se bo moral razmejiti na javni in zasebni del in ne tako kot zdaj, ko se oba prepletata. Pregledati bo treba sistem koncesij. Odkar lahko pacienti hodimo k zdravnikom kjerkoli v EU, čeprav tisti čez mejo nimajo koncesij, je vprašanje, ali je naša ureditev še smiselna.

Drugo vprašanje je košarica zdravstvenih storitev in dodatno zavarovanje. Tretje pa je mreža zdravstvenih storitev. Ne govorim o zapiranju bolnišnic, treba pa se je pogovarjati o njihovi specializiranosti. V nekaterih določene posege naredijo tudi samo enkrat na leto. Moram priznati, da si ne bi želela biti tisti edini pacient. Mislim, da ljudje razumejo, da je Slovenija tako majhna, da ne bi bilo pretežko, če bi se odpeljali nekaj deset kilometrov, da bi dobili res kvalitetno zdravstveno storitev v drugi bolnišnici. Seveda pa morajo biti parametri in argumenti zelo jasni. Se pa o tem v koaliciji še nismo pogovarjali.

Boste vodili pogovore o zdravstveni reformi vi ali minister, ki ga, mimogrede, še ni?

To je stvar dogovora. V sanacijo bank sem bila kar precej vpletena, ne toliko operativno kot v koordinaciji aktivnosti. Verjetno bo tako tudi pri spremembah zdravstvenega sistema. Razmišljam celo, da bi k temu projektu povabila tudi opozicijo in še dodatne strokovnjake, da bi torej ustanovili poseben svet prav za spremembe na področju zdravstva. Tam bi dali argumente na mizo; seveda ne bomo nikoli vsi mislili enako, a o ključnih stvareh se po mojem mnenju lahko dogovorimo. Zdaj ni več mogoče odlašati, enako kot pri sanaciji bank, pri kateri predolgo ni bilo narejeno nič.

Se strinjate s svojim nekdanjim ministrom Tomažem Gantarjem, da je v zdravstvu največji problem korupcija? Minister je ob tem namignil, da v vladi ni imel politične podpore za reforme. Ste to razumeli kot kritiko na vaš račun?

Da. Čeprav moram jasno povedati, da sem sama spodbujala ministra Gantarja, naj pripravi konkretne predloge, vendar se, verjetno tudi zaradi drugih velikih projektov, s katerimi smo se morali ukvarjati, to ni zgodilo. Imel je mojo podporo, predlogov sprememb v zdravstvu pa na naši koalicijski mizi še ni bilo. Predsednika Desusa Karla Erjavca sem na to večkrat opozorila in se je z mano strinjal. Zdaj, ko se bomo s spremembami v zdravstvu intenzivno ukvarjali, je minister Gantar odstopil.

Boste predlagali dva kandidata za dve ministrski mesti, ki sta prazni po odstopih Stanka Stepišnika in Tomaža Gantarja, ali je mogoča širša rekonstrukcija vlade? Da bi si, denimo, stranke na novo razdelile resorje?

Kakšne velike rekonstrukcije vlade ne bo. So pa mogoče spremembe. Morda bodo moji predlogi šli v tej smeri, pa ne zato, ker ministri ne bi dobro delali, ampak zaradi bolj učinkovitega povezovanja. Več ta hip ne morem povedati, boste pa izvedeli kmalu.

Samo Omerzel ostaja na svojem mestu? Ima vašo podporo?

Za zdaj ostaja. Ko je minister Stepišnik sam odstopil, brez pritiskov …

... no, odstopil je po pogovoru z vami …

Sva se pogovarjala in moja edina zahteva je bila, naj se odloči za eno ali drugo – ali za delo v vladi ali za to, da njegovo podjetje konkurira za subvencije. Oboje ne gre. In minister se je odločil. S tem smo postavili visoke standarde, ki veljajo za vse, tudi za Sama Omerzela. On se je sam odločil, da se bo odpovedal novim pogodbam. S pogodbami je seznanil tudi poslance, ko se je v odboru parlamenta predstavljal kot kandidat za ministra. Velja pa zanj enako kot za vse druge: ministrovo podjetje ne more delati posla z ministrstvom ali z družbami v državni lasti.

Toda Karl Erjavec in Igor Lukšič javno zahtevata, naj tudi Omerzel odide.

Prepričana sem, da bomo tudi to rešili, tako kot smo vse doslej.

O odstopu ministra Romana Jakiča bo odločala pravnomočna obtožnica. Toda ali ni že zdaj jasno, da je s podpisom pogodbe omogočil kredit Grepu, s čimer je bančna luknja še večja?

Več bo jasno, ko bo oziroma če bo to zapisano v pravnomočni obtožnici. Popolnoma jasno pa, ko bo tako ugotovilo sodišče. Ampak minister Jakič je dal javno zagotovilo, da na sodišče ne bo hodil kot minister moje vlade. Zdaj je torej na tožilstvu, da obrazloži ta primer.

Gospodarstvo pravi, da ga vlada duši z novimi davki, da ne zmanjšujete javne porabe. Ali načrtujete tovrstne ukrepe prihodnje leto?

Bila bi zelo vesela, če bi lahko zniževala davke in hkrati ohranjala socialno državo na sedanji ravni. V teh časih se to pač ne da. Dvignili smo davek na dodano vrednost, ki, bodimo pošteni, ne bremeni izvoznikov, pa tudi drugih gospodarskih subjektov ne toliko, da bi jih to zadušilo. Po nekaterih analizah se je dodaten dvig davka v višini dveh odstotnih točk prelil v cene »le« v višini 0,7 odstotne točke. Torej, če ste prej plačali račun v višini 10 evrov, zdaj ta znaša 10 evrov in 7 centov. Je to res prevelika cena za ohranjanje socialne države? Smo pozabili, kako je prejšnja Janševa vlada želela tako rekoč čez noč znižati porodniška nadomestila in podobne transferje? Nepremičninski davek pa v povprečju podjetij tudi ne bo dodatno obremenil. Z večjimi podjetji (Gorenje, Kolektor, Hidria, Krka) sem preverjala, kaj ta davek zanje pomeni, in direktorji so mi zagotovili, da ne bodo plačevali več kot doslej, nekateri bodo celo manj. Doslej so nadomestilo za stavbna zemljišča določale občine in so v nekaterih primerih boljšim podjetjem brez težav zaračunale nekaj več. Tistim, ki jim je šlo slabše, pa so znižale ali jih celo oprostile. Gospodarstveniki so mi sami povedali, da so bili pogosto v neenakem položaju.

Tudi davek na dobiček je primerljivo nižji, kot je v Avstriji, Franciji, Nemčiji in nekaterih drugih državah. Tuji podjetniki, ki imajo pri nas podjetja, ne pravijo, da so davki ovira za prihod v Slovenijo. Stroški dela so celo pod evropskim povprečjem, to kažejo podatki OECD. Poglejte Nemčijo, tam dajejo delodajalci okrog 20 odstotkov v pokojninsko blagajno.

Če se vrnemo k rezom v javni sektor – kaj lahko pričakujemo? Na primer manj občin, več otrok v razredu?

Proračuna za leto 2014 in 2015 smo sprejeli in tam so ukrepi predvideni. S sindikati javnega sektorja smo se dogovorili za leto 2014 in s tem prihranili 200 milijonov evrov. Torej ni res, da se nič ne dogaja. Res pa je, da ti ukrepi ne rešujejo problemov v javnem sektorju za stalno. To je naš največji problem. Tega se bomo lotili, upam da tudi standardov in normativov. Verjamem, da ne na škodo kvalitete. Pred nekaj leti je lahko bilo v razredu bistveno več otrok, pa raven njihovega znanja ni bila nič manjša kot danes.

Peticijo proti nepremičninskemu davku je podpisalo 80.000 državljanov. Pobudnike je sprejel tudi predsednik države Pahor in izjavil, da take številke pač ne moremo ignorirati.

Od podpisnikov bi pričakovala alternativni predlog. Krizni davek bi obremenil gospodarstvo in gospodinjstva. Družina v povprečno velikem stanovanju bo na mesec plačala tri evre davka na nepremičnine več, kot je doslej plačala nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Je pa res, da se bo po vsej državi plačevalo po enakih kriterijih, kar menim, da je edino pošteno do državljanov. Krizni davek bi v isti družini z dvema povprečnima plačama vzel dvakrat po 30 evrov na mesec. Torej 20-krat več.

Toda podpisniki peticije ne nasprotujejo davku, ampak pravijo, da je zakon slab. To je vlada posredno priznala, ker ga že popravlja.

Postopek sprejemanja zakona v DZ bi res lahko bil drugačen in bi tudi bil, če se ne bi vlada od junija do oktobra usklajevala z različnimi interesnimi skupinami. Zakon mora začeti veljati 1. januarja, smo pa obljubili, da ga bomo popravljali, če bo kaj narobe. Bistveno več je napak pri vrednotenju nepremičnin kot pri davku. Ljudje smo bili takrat premalo pozorni, ker ocenjena vrednost ni imela učinkov. Zato zdaj pozivamo ljudi, naj znova preverijo vrednost svoje nepremičnine in še posebej parametre, ki vplivajo na vrednost.

Za resne strukturne spremembe potrebujete zaupanje ljudi. To pa je močno načeto tudi zaradi korupcijskih afer, razkritja, da sistem ne deluje, da so hude zlorabe. Se strinjate s senatom protikorupcijske komisije, da živimo v družbi, ki je prepredena s korupcijo?

Najprej moram poudariti, da se premiki kažejo. S preprečevanjem korupcije se resno ukvarjamo, vse pristojne institucije imajo našo in mojo osebno podporo.

Tudi protikorupcijska komisija?

Tudi, seveda. Pripravljeni smo najti dodatna sredstva, če bo treba. Pri korupciji sta vedno dva, tisti, ki da, in tisti, ki vzame. To je v zadnjem desetletju eskaliralo. Če si hotel dobiti posel, si moral nekaj plačati. In na to, tako kaže, niso bili imuni niti ljudje na najvišjih položajih v Sloveniji. Toda ta klobčič se je zdaj začel odvijati.

Odstop KPK je slabo znamenje, tudi za vas, ki ste na vrhu piramide odločanja.

Več kot to, da imajo vsi, ki preganjajo korupcijo, mojo polno podporo, težko naredim. Žal mi je, da so odstopili, sploh zato, ker odhajajo, še preden je bilo delo opravljeno do konca. Odgovornost je vedno treba dokazati na sodišču. Tega dela protikorupcijska komisija ne more opraviti.

Kdaj se bo razpletla tekma za predsedniško mesto v PS med vami in Zoranom Jankovićem? Koalicijski partnerji pravijo, da je največji problem, ker v največji stranki še ni rešeno, kdo bo predsednik.

Že jeseni sem povedala, da bi morali imeti kongres pred volitvami. Do takrat imam polna pooblastila in ne vidim večjih težav. Glasovanja v državnem zboru pa jasno kažejo, da so poslanci Pozitivne Slovenije enotni in da se zavedajo, da so del koalicije.

A slišati je, da ste morali pri glasovanju o interpelaciji ministru Gregorju Virantu zagroziti z odstopom …

Sliši se marsikaj. Poslanci poznajo koalicijsko pogodbo, v kateri piše, da vladni partnerji ne podpirajo interpelacij. Zato nobene grožnje niso bile potrebne.

Boste imeli težave v poslanski skupini, če bo Zoran Janković izstopil iz PS?

Ne ukvarjam se s tem vprašanjem. O tem nisva govorila in mi tudi ni izrazil namere, da bi izstopil iz stranke.

Kaj po petih letih recesije napovedujete ljudem za leto 2014? Kako bomo živeli? Lahko obljubite samo znoj, kri in solze, lahko pričakujemo kaj drugega?

Prepričana sem, da se bo naslednje leto Slovenija tudi uradno izvila iz recesije. Seveda pa to ne pomeni takojšnjega olajšanja in boljšega življenja ljudi. Verjamem, da jih s prihodnjimi ukrepi ne bomo dodatno obremenili.

To upate, ne morete pa zagotoviti?

Upam. Proračun smo pripravljali celo na slabših makroekonomskih ocenah od sedanjih, pa niso predvideni ne zniževanje pokojnin ne dodatni posegi v socialne pravice. Če stanje ne bo slabše – verjamem pa, da bo boljše –, lahko zagotovim, da ne bo novih posegov v pravice ljudi.