Boris Pahor: Ničesar, kar sem zapisal, ne preklicujem

Žal mi je, da zaradi raznih nastopov šele zdaj odgovarjam na odprto pismo, ki je bilo objavljeno v Sobotni prilogi 20. julija. Gre za celostranski tekst gospoda Igorja Koršiča, ki v začetku izjavlja, kako me »izjemno ceni« tudi »zaradi neodvisnosti od naših dveh tradicionalnih političnih centrov moči«. In zdi se, da je res, saj celo navaja nekaj mojih izjav.

»Gospod Pahor, pravite, da ste proti omalovaževanju protifašističnega boja in preganjanja njegovih simbolov in proti ukinjanju ministrstva za kulturo. Predvidevam, da niste za korupcijo in partitokracijsko nastavljanje nesposobnih partijskih kadrov, za sistemsko korupcijo, za mešetarjenje z Mercatorjem, za preganjanje neodvisnih novinarjev, za prisvajanje zaslug za osamosvojitev, za sumljivo podrejanje represivnih organov politiki, za tesno sodelovanje med našo nadvse konservativno RKC in populistično desno politiko, za demontažo socialne države ... Če se pri vsem naštetem ne motim, ste v napačnem taboru, gospod Pahor, ste eden izmed nas in pri tem je še najbolj tragično dejstvo, da tako vztrajno podpirate te paranoične in populistične manipulatorje. Hessel in Morin, ki ju navajate, sta naša inspiracija. Zagotovo to nista avtorja, ki bi navduševala Janšo, Gorenaka, Grimsa, Predaliča in podobne.«

Vsak kolikor toliko trezen človek bo ob tem pisanju sodil, da gospod Igor Koršič govori in sklepa o stvareh, ki z mojo osebo in mojim pisanjem niso v nikakršni zvezi. Zato pričakujem, da bo gospod Igor Koršič sam to priznal in obžaloval miselne preskoke, ki so reminiscenca časov, o katerih smo upali, da so preteklost. Ob pomanjkljivem preklicu sem pripravljen poseči po sodniku zaradi trditve, da »tako vztrajno podpiram te paranoične in nevarne populistične manipulatorje«. Zahteval bom 5000 evrov za otroke, ki morajo na operacijo, a nimajo sredstev.

Druga, za gospoda Koršiča sporna zadeva, je moja izjava, ki se glasi: »Strinjam se z mnenjem, ki ga v Sobotni prilogi Dela izraža Drago Bajt, ko odklanja nastop Društva slovenskih pisateljev ter poulične demonstracije s prostaškim ščuvanjem.« Odgovarjam: Naj bo jasno, da gre za manifestacije s »prostaškim ščuvanjem« v glavnem v zvezi s predsednikom vlade države, ki ima šele dvajset let obstoja. (Kakor prej, v intervjuju z gospodom Borisom Ježem v Sobotni prilogi, 6. 7. 2013).

In še tretja moja ugotovitev gospodu Koršiču ni všeč: »Zelo ste mili z Janševo izjavo o levih fašistih. Zdi se Vam dostojno, da mu pritrjujete, ko trdite, 'da so bili nekateri nastopi podobni tržaškim ob napadu na Narodni dom leta 1920, a bolj prav bi bilo, če bi Janša rekel leva diktatura, ki glede metode ni zaostajala za fašistično'.«

O fašističnem slogu 1920. leta vem, ker sem bil pričujoč, čeprav sedemleten, in zelo žal mi je, da so »nekateri nastopi« spominjali na fašistično demonstriranje. In pika. Prav tako sem bil priča v zrelih letih komunističnih metod, na primer, ko je 1948. leta Sovjetska zveza izločila jugoslovanski komunizem iz Internacionale, so dotedanji tovariši v boju za svobodo kar čez noč postali tako srditi sovražniki, da se je rodil Goli otok, javno pa so stalinisti zmerjali titovce kot titofašiste. Kakor lahko ugotovimo, Janša nima s svojo izjavo nikakršne prednosti, slovenski razumnik je ob Vidalijevem, torej stalinističnem uvodu celo napisal brošuro o titofašizmu. Tako so trdili tisti, ki so govorili v imenu OF in obenem napadali slovenske krožke, ki so ostajali zvesti slovenskemu levičarstvu. Iz enega teh krožkov je moja sestra Evelina prišla domov z velikim obližem na čelu, bilo je zaradi razjarjenih stalinistov.

Zato ničesar tega, kar sem zapisal, ne preklicujem, vse je do pičice argumentirano glede »nekaterih nastopov«, zato je samo zaključek gospoda Koršiča, da »gre za neargumentirano zmerljivko, podlo diskreditacijo nekega gibanja«. To se pravi, da mora gospod Koršič to izjavo preklicati, dobesedno preklicati, če noče, da postopam tako, kot sem nakazal ob poprejšnji njegovi neosnovani trditvi. Tokrat bi zahteval 5000 evrov za Rdeči križ v Piranu za otroke, ki poleti ne morajo na kopanje, ker družine nimajo sredstev.