Danilo Türk, 3. del: O Sloveniji v EU in njenem ugledu

Türk gotavlja, da poleg gospodarskih posledic čutimo tudi padec ugleda v EU. A tam imajo mnogi probleme.

sob, 13.10.2012, 12:00

Ob 15. uri nadaljujemo pogovor s predsednikom republike. Podrobneje ga sprašujemo o proslavah in slabih manirah.

Preberite tudi:

prvi del intervjuja: o kandidaturi in sodelovanju z vlado

drugi del intervjuja: o krizi in rešitvi zanjo

Slovenija je že osem let članica Evropske unije. Ali je našla svoje pravo mesto v tej povezavi?

Še ne. Veliko let smo delali tako, da bi bili »dober študent«. Ko smo postali polnopravna članica EU, bi morali bolje razumeti pomen strogega spoštovanja nekaterih temeljnih načel, kot je denimo načelo vladavine prava. Tukaj nismo dobro zgradili našega sistema. To je problem, ker bi za resnično dobro umestitev v okviru EU morali biti na višji ravni. Ravno ta kriterij nam dela silne težave pri urejanju gospodarskih odnosov, pri celi vrsti vprašanj, zaradi katerih Slovenija danes nima takega ugleda, kot ga je imela pred nekaj leti in kakršnega bi lahko imela, če bi se tem nalogam bolj posvetili.

Je bil vstop v EU torej napaka?

To prav gotovo ni bila napaka. Glede zgodovinskih parametrov za to odločitev in za oceno dosežkov ni nobenih nejasnosti. Prvič, to je bila zgodovinsko pravilna odločitev, in drugič, naš vstop leta 2004 je bil zgodovinsko pomemben dosežek za Slovenijo. O tem ni dvoma. Vprašanje pa je, ali smo dobro razumeli, da se moramo tudi v EU potruditi za to, da bomo imeli dober razvojni model, da bomo spoštovali in razvijali temeljne principe, vključno z vladavino prava. Verjetno nam je tu napoti neka iluzija, da bo sistem EU nekako poskrbel za članice. Ampak to se ne bo zgodilo. Najpomembnejše kritične odločitve so še vedno naše in tu smo precej zamudili. Mislim pa, da to zamudo lahko popravimo.

Rekli ste, da ugled Slovenije v mednarodnem okolju pada.

Ni več tisto, kar je bil nekoč. Saj ni treba drugega kot brati časopise. Eden od simptomov, ki so najvidnejši in zato tudi najbolj opaženi v medijih, je finančna kriza in stanje našega gospodarstva. Tu imamo paradoks, da imamo dobro industrijo, dobre izvozne rezultate, smo v tem pogledu industrializirana država, ki ustreza povprečju EU. Po drugi strani nismo rešili problemov z našim bančnim sistemom, nismo znali napraviti proračunskega ravnotežja, ni nam uspelo izdelati pokojninske reforme. Zato poleg gospodarskih posledic čutimo tudi padec ugleda v EU. O tem ni dvoma.

Ste vi osebno, v funkciji predsednika republike, to kako doživeli?

Pravzaprav niti ne. Veste, v EU imajo mnogi probleme. Ko se pogovarjam z avstrijskim ali italijanskim predsednikom, oba dobro razumeta naše probleme. Italijanski problemi so tudi zelo podobni našim. S predsednikom Giorgiem Napolitanom sva se recimo julija, ko je bil v Sloveniji na uradnem obisku, pogovarjala o vprašanju znanosti. On je sam potem tudi pisal relevantnemu ministru v Italiji opozorilno pismo, da je treba pri zmanjševanju sredstev javne porabe paziti, da se ohrani poraba za znanost. Tukaj imamo kar precej podobne izkušnje.

Državniki vam ne bodo direktno govorili o padanju ugleda. Tudi zato, ker so mnogi problemi, ki jih moramo rešiti, isti. Seveda pa gre tudi za splošno javno mnenje, gre za gospodarske kroge, za bančne kroge, kjer naša podjetja težje dobivajo kredite itd. Vse to je treba videti kot celoto. Na ravni stikov, ki jih vodijo predsedniki držav, je seveda veliko obzirnosti, veliko razumevajočega odnosa. Ne bi bilo dobro, če bi nas ta razumevajoč odnos zavedel in potem ne bi videli, da pa v resnici moramo napraviti veliko več, kot smo doslej.

Povezane novice

Danilo Türk, 2. del: O krizi in rešitvi zanjo
13. oktober ob 09:00
Kandidat za predsednika republike sicer pravi, da celovitega recepta nima, izpostavlja pa med drugim vlaganje v izobraževanje.
Prijavi sovražni govor