Dejstva in resnice o univerzitetni retoriki

Nedavno je italijanski filozof Umberto Galimberti na javnem predavanju v Cankarjevem domu dejal nekako takole: Živimo v času retorike. Retorika pa ni demokracija. Ker človeku ne dopušča avtonomnih odločitev.

Igor Ž. Žagar je profesor retorike. Je mojster svojega poklica. V njegovih bravuroznih izvajanjih vsebine pogosto sploh več ni, izpuhti, ostane samo še retorika. Ki je prepoznavna tudi brez podpisa.

Očitki o tem, da naj bi raziskovalni projekt Turistični terminološki slovar ne imel rezultata, so se najprej pojavljali na anonimnih spletnih forumih. Nato so tik pred javno predstavitvijo slovarja v letošnjem januarju izbrani mediji prejeli anonimko, pravzaprav falsifikat, ki je bil poslan z nanovo kreiranega googlovega e-naslova Jožeta Pirjevca. Akademik dr. Pirjevec, ki o tem ni vedel ničesar, je zlorabo osebnega imena že prijavil na koprsko okrožno tožilstvo. Ali je naključje, da je vsebina anonimke skoraj identična z Žagarjevim pisanjem v zadnji številki Sobotne priloge, ko »še enkrat in povsem nedvoumno« pove, da slovarja »tudi po dveh letih še vedno ni«? V svojem pisanju pa nasuje še kup drugih neresničnih in zavajajočih trditev v zvezi z mojim delom.

Vendar pa Turistični slovensko-angleški terminološki slovar TURS povsem nedvoumno JE. Prav tako je v arhivu knjižnice UP ZRS zgoščenka s slovarjem v HTML-formatu.

JE razlagalni terminološki slovar z angleško vzporednico, ni večjezični, ker tega nikoli nismo niti načrtovali. Aplikativni raziskovalni projekt z naslovom »Turistični terminološki slovar« ni predvideval večjezičnega slovarja. Prejšnji, temeljni raziskovalni projekt se je imenoval Večjezični korpus turističnih besedil – informacijski vir in analitična baza slovenske naravne in kulturne dediščine in je njegov rezultat tudi bil večjezični slovensko-angleško-italijanski korpus turističnih besedil TURK. Prav na osnovi tega korpusa, ki zajema skoraj 30 milijonov besed, je po sodobnem, korpusnem pristopu nastajal tudi terminološki slovar turizma. S tem je namreč zagotovljeno, da so upoštevani izrazi, ki so izpričani v živem jeziku stroke.

JE na najsodobnejšem nosilcu oblikovan slovar, in sicer na specializiranem slovarskem portalu Termania vodilnega slovenskega podjetja na področju jezikovnih tehnologij Amebis. Za knjižno izdajo se (zaenkrat) nismo odločili, ker so nas kmalu po začetku projekta iz Amebisa obvestili, da ravno tedaj začenjajo razvijati specializirani terminološki portal, ki bo omogočal prosto dostopne spletne slovarske povezave in nadgradnjo oziroma sprotno posodabljanje slovarskih zbirk. Odločitev za ta portal je bila še lažja, ker nam je to omogočilo, da smo slovar že v začetku začeli graditi na osnovi sodobnega koncepta turizma kot sestavljene dejavnosti; to pomeni, da smo že v prvi fazi zbrali najpogostejše termine s številnih področij, ki se vključujejo v turizem in ki se jih bo sedaj terminološko še naprej dopolnjevalo (psihologija, geografija, etnologija, dediščina, kultura, umetnost, arhitektura, umetnostna zgodovina, zgodovina itd.). Če bi sledili prvotnim ciljem, tj. knjižni izdaji, bi se morali omejiti samo na turistična področja v ožjem pomenu besede (gostinstvo, turistično posredništvo, prevozništvo), tako pa smo že v prvi fazi zbrali nekatere najpogostejše termine s teh in še številnih drugih področij, ki se vključujejo v turizem (psihologija, geografija, etnologija, dediščina, kultura, umetnost, arhitektura, umetnostna zgodovina, zgodovina itd.), sedaj pa se jih bo vse terminološko še naprej dopolnjevalo. Bili smo navdušeni, da smo lahko sočasno gradili slovar in bili pilotni uporabniki nove tehnološke opreme, ki se je razvijala tudi skladno s potrebami našega slovarja. Slovar na portalu Termania torej ni bila kakšna zasilna, začasna rešitev, pač pa utemeljena izbira, o čemer smo v letnih in končnem poročilu obveščali tudi financerja ARRS. Rezultat projekta je torej skladen s projektno dokumentacijo, ARRS pa je o projektu podal pozitivno oceno.

Pometanje pred lastnim pragom

V slovenskem prostoru obstaja več takšnih terminoloških zbirk, saj je predvsem za stroke, ki se zelo hitro razvijajo ali/in so zelo široke, takšna aplikacija, ki omogoča sprotno nadgradnjo, izjemno koristna. Poleg ostalih slovarjev na portalu Termania navajam še primera terminoloških slovarjev spletnega oglaševanja in informatike. Vendar – ali res moramo na pragu tretjega tisočletja razlagati, kakšne so lahko prednosti informacijske tehnologije? In to specialistu za digitalne komunikacije, ki sam svoji nekdaj natisnjeni knjigi samo spremeni naslov, jo izda v digitalni obliki in jo v COBISSU vodi kot povsem novo izdajo, kar je v nasprotju s standardi vrednotenja bibliografskih dosežkov.

Slovar JE skladno s prijavo samo eden od rezultatov triletnega aplikativnega raziskovalnega projekta. V okviru projekta so bili izdelani še teoretski koncepti, izvedene in objavljene raziskave, organizirani so bili posveti in mednarodne znanstvene konference. Pri vseh teh dejavnostih so sodelovali različni sodelavci, tudi tisti iz projektne prijave, ki niso sodelovali pri neposrednem sestavljanju slovarja, medtem ko smo za sestavljanje slovarja potrebovali širšo ekipo tudi zunanjih sodelavcev. Je to res »bizarnost nesrečnega slovarja«? Ali ne bi natančni opazovalec naše projektne dokumentacije raje pogledal v letno poročilo svojega projekta za leto 2011, kjer bo lahko opazil, da so kar štirje od šestih rezultatov nastali, še preden se je projekt sploh začel. Sama sicer nimam navade brskati po tuji dokumentaciji in se tudi ne želim spuščati na raven takih, ki to počnejo, a vendarle bi jih želela opozoriti, da naj najprej pometejo pred svojim pragom.

Slovar JE BIL na spletni portal postavljen že ob koncu projekta, tj. konec januarja 2011, kar je na portalu tudi zapisano in so tudi pri Amebisu potrdili že julija 2012, kmalu potem, ko je profesor retorike v javnost, ravno tako v Sobotni prilogi Dela, prvič raztrosil perje o »neobstoju projektnih rezultatov«. Javna predstavitev slovarja letošnjega januarja je bila organizirana natančno takrat, ko smo lahko z vsemi partnerji pripravili vse potrebno, da bi predstavitev dosegla svoj namen. Seveda sedaj ob tej izdatni promociji sploh ne dvomim, da ga ne bi dosegli.

Kaj vodi profesorja retorike?

V resnici je seveda na mestu vprašanje, kaj vodi profesorja retorike pri tem poskusu diskreditacije mojega dela, in to ravno v trenutku, ko sem na javnem razpisu ARRS pridobila nov projekt. Je to samo čisto običajna slovenska zavist in odraz nepotističnih, pa tudi banalnih, materialnih interesov, gre za nadaljevanje omejevanja kolegov in predvsem kolegic s sorodnega področja ali pa sem v splošnem hitenju za zapolnjevanje mest s »pravimi strokovnjaki« zgolj sredstvo širšega spopada za ključne pozicije v slovenski raziskovalni sferi? Predvidevam, da gre za vsega po malem od naštetega, poleg tega pa profesor retorike vsaj v delu svojega prizadevanja gotovo ne sledi le svojim lastnim ciljem.

Njegova skrbno načrtovana retorika se namreč lepo umešča v t. i. okvir komunikacijske strategije Univerze na Primorskem, kot jo lahko razberemo iz različnih medijskih objav. Če na kratko pojasnim, gre za strateški okvir, ki ti ga lahko pripravi izvedenec za nevroznanost, zato da ljudem s svojo zgodbo »zlezeš v možgane«. To je pomembno, če želiš biti suveren manipulativne zgodbe, saj se poenostavljajoči okvir aktivira vsakič, ko ljudje naletijo na elemente te zgodbe. In kakšen je ta okvir? To je podoba »lenih, izprijenih, pohlepnih univerzitetnih baronov, zbranih okrog ZRS in FHŠ, ki se okoriščajo na račun drugih članic univerze, mladih in prekarnih sodelavcev«. Navezuje se na realne probleme, ki so v slovenski visokošolski in znanstveni sferi, krivdo pa pripiše vsem tistim, ki so tako ali drugače moteči. Etiketira in diskreditira večino tistih, ki si upamo povedati svoje mnenje, hkrati pa premoremo reference, projekte, mednarodne štipendije in s tem omogočamo eksistenco številnim mladim uveljavljajočim se kadrom. In vsako pričanje o tej »vrhuški« vedno znova pade v ta okvir. Do sedaj je bilo na udaru naše upravljalsko delo, sedaj nas poskušajo diskreditirati še po strokovni plati. Toda – kaj se zgodi, če te sodelavce, ki so s svojim delom in referencami v resnici oblikovali, ohranjali in razvijali stroko, študijske programe, oddelke, fakulteto, inštitut, univerzo, diskreditiraš in/ali vržeš na cesto? Skupaj s sodelavci odrežeš tudi institucijo. Komu je torej v interesu, da se žaga mlada univerzitetna veja, na kateri sedimo? So poskusi diskreditacije, kakršen je Žagarjev, le nadaljevanje manevrov za uničenje koprske humanistike? Ali njen sovražni prevzem?

Odgovora (vsaj ta trenutek) gotovo ne bomo dobili, diskreditacije, tudi najbolj perfidne, verjamemo, se bodo tudi še nadaljevale, zato lahko zaključimo le še z odgovorom na izpostavljeno Žagarjevo vprašanje: »Nenavadno, kakšen pa je bil potemtakem namen potemkinovske prireditve, ki je proslavila »izid« ene od različic nedokončanega slovarja natanko dve leti po tistem, ko bi – končan in v treh različicah – moral ugledati luč sveta?«

Namen je bil seznaniti s slovarjem in njegovo uporabo strokovno in širšo javnost, ki se zanima za turistično dejavnost, ter z njo vzpostaviti dialog z namenom nadaljnjega razvoja turistične terminologije in dopolnjevanjem slovarja, ki BO tako lahko ostajal rastoča slovarska zbirka slovenskega turizma kot pomembnega družbenorazvojnega in strokovno-znanstvenega interdisciplinarnega področja, široka zbirka, kakršne tudi v drugih jezikih na področju turizma šele nastajajo. Prav tako želimo vzpodbuditi nadaljnje sodelovanje pri novem raziskovalnem projektu, v katerem imamo namen identificirati in povezati značilnosti slovenske družbene identitete in elemente turistične prepoznavnosti Slovenije, ki bi morale postati smernice za nadaljnji razvoj na vseh področjih. Nenazadnje bo to lahko potekalo oziroma že poteka sočasno s korenitimi družbenimi spremembami, ki smo jim priča in za katere upamo, da bodo na smetišče zgodovine poslale tudi takšne metode diskreditacij in sprevrženo retoriko, ki smo jim priča v političnem in očitno tudi akademskem okolju.

Dr. Vesna Mikolič je izredna profesorica na Oddelku za slovenistiko UP FHŠ in na Inštitutu za jezikoslovje UP ZRS.