Iz krajev niso, ki v njih sonce sije

Da so knapi dosegli, kar jim pripada, so se morali spustiti 100 m globoko in vpiti. Kam so poniknili milijoni, ni zavpil nihče.

Objavljeno
14. marec 2014 15.25
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje
V ponedeljek je sto sedemindvajset knapov odšlo na koto 220 hrastniške jame. Na isti nadmorski višini so tam zunaj vozili vlaki. Knapi so si postlali na sedmih lokacijah. Kompresorska postaja je bila luksuz v primerjavi z drugimi šestimi. V njej si se lahko vsaj obrnil. Drugod je šlo bolj na tesno, celo po vojaško: vsi za enim, eden za vsemi. Čeprav tudi spati ni dovolj točen izraz za tri noči premetavanja z boka na bok. Prvo noč so se trudili dve uri, je rekel Zupi, knap iz Šentjurja pri Celju. Potem so ugotovili, zakaj nihče ne spi: dolge ure v gumijastih škornjih in šofecah so zahtevale davek. Vlagi, ki zoprno nažira, in prepihu, ki ne neha vleči, so se pridružili vonji, ki so jih nekateri nazadnje doživljali v kasarni jugoslovanske vojske. »Ti si premlad, ti si služil v slovenski vojski,« je Zupi dregnil sotrpina. Nakar sta ugotovila, da noge proti večeru enako zaudarjajo tudi v – slovenski vojski. Da je mlad, pa je relativno, je rekel. »Pri šestinštiridesetih imeti šestindvajset let delovne dobe pomeni biti mlad, ampak prestar za kak nov šiht,« je rekel in zaključil debato. Iskanje novega prostora pod soncem je preložil na dan – potem. Vsi skupaj so ga preložili na mater državo. Ki je obljubila, da bo iskala.

»Težka je knapovska, ampak zdaj je itak fuč,« je rekel v torek v Hrastniku davno upokojeni knap in iz bara Henri ob kozarčku špricerja čez cesto gledal, kaj se dogaja. »Dokler kdo od teh, ki tu ropotajo, ne bo šel pod okno bivših šefov vprašat, kam so dali milijone, ne bodo rešili ničesar.«

Minister za infrastrukturo Samo Omerzel se je v ponedeljek v Hrastnik pripeljal, ko sonce še ni vstalo. Odpeljal se je, rekoč, da je smisel zasavske energetike le v energetskem paketu. Novih jam seveda v njem ni: Brnica je postala pravljica. Upravljavec rudniškega premoženja, Sod, do danes ni rekel nobene. Kot da je svojo nalogo opravil, ko je novemu direktorju RTH naložil, da v šestih mesecih zaradi milijonskega oškodovanja vloži odškodninske tožbe proti stari ekipi. Ni se jih še dobro lotil, že tudi njemu grozi ovadba, ker je domnevno z nezakonitim sklepom rudniško stanovanjsko hčer Spekter hotel olajšati za dva milijona dobička. Zaradi nerodnega stavka, da lahko knapi v jami ostanejo tudi do leta 2018, mu grozi, da bo po pol leta mandata ob – mandat.

Grenkoba novega sončnega dne po noči, ki trajala osemdeset ur, se kaže v izginulih milijonih. Knapi so si svoj del pogače morali izboriti iz lukenj. Iz jame so dosegli, kar se prej leta ni dalo. Da jim je Zujf vse vzel, so tarnali knapovski šefi. Po nekaterih podatkih država v zasavskih jamah pogreša 170 milijonov evrov, to je za nekaj let plač in za nekaj Brnic. Po nekaterih podatkih ima država papirje, na katerih črno na belem stoji, da je 90 odstotkov jam v Zasavju zaprtih in 90 odstotkov površin saniranih. Kdo je zavajal državo? Ali je morda država, ki je štirinajst let nadzorovala zapiranje, zavajala narod? Dejstvo je, da je ob stotinah milijonov, ki jih je poslala v rudnik, na koncu denarja zmanjkalo, in dejstvo je, da iskanje zapravljenega denarja ni v domeni knapov. »Naše so plače, premije in odpravnine, nas zanima, ali se bomo jutri lahko dostojno upokojili ali prezaposlili,« pravijo. Zagotovilo predsednice vlade Alenke Bratušek, da bodo njihove zahteve izpolnjene, so dobili šele, ko je doživela bedo in razčlovečenje v kompresorski postaji hrastniške jame.

V torek ob 13. uri je bila še zelo huda na knape. Zahtevala je, da pridejo iz jame, v kateri so nehali kopati premog že pred letom dni. Popoldne so stavkovni odbor pričakovali v vladni palači ... Zvečer se je premierka odpravila proti koti 220. Sramota, ne kolm, je bila adut, na katerega so zaigrali zasavski knapi. A račun se jim bo težko izšel tudi na dolgi rok. Milijon so že porabili za februarske plače, za odpravnine lani presežnih in nekaj drugih stroškov. Od štirih milijonov, ki jih bodo dobili iz naslova podaljšanja zapiralnih del, bodo morali okrog šeststo tisočakov odšteti že za nove plače, tri milijone potrebujejo za odpravnine novih 135 presežnih. Kaj pa maj?

Ko je v petek rosa umivala dan, je prvi mož stavkajočih Anton Lisec odšel na bankomat. Plača je bila na računu. V torek mora biti že nova. Saj zato pa so šli v – luknjo.