Tiskane izdaje
Visoki microsoftovec Jean-Philippe Courtois, ki je v podjetju že 27 let, je eden izmed redkih sogovornikov, ki vsaj načeloma sme odgovarjati na aktualna globalna in lokalna vprašanja, ki se dotikajo njegovega podjetja (lokalne podružnice teh pristojnosti nimajo). Vendar prinašajo pogovori z visokimi predstavniki globalnih korporacij določena vsebinska tveganja. Postali so podobni srečanjem z evropskimi komisarji, državnimi uradniki, predsedniki nadnacionalnih ustanov in drugimi vplivneži, katerih poslanstvo ni odgovarjati na vprašanja, temveč posredovati vnaprej pripravljena politična ali korporativna sporočila.
V praksi to pomeni, da večina komunikacije poteka prek služb za stike z javnostjo (PR). Prvi piarovec je hotel že vnaprej izvedeti, katera vprašanja bo novinar zastavil. Drugi je sestavljal novinarjev osebni in delovni profil, tretji pripravljal uradne odgovore na vprašanja, ki se dotikajo poslovanja lokalne podružnice. Sogovornika so na posebnih medijskih urjenjih naučili, kako se izogniti neprijetnim vprašanjem in kako v odgovore vključiti najpomembnejša marketinška sporočila. Sami pogovori pa skoraj vedno potekajo v zelo nadzorovanem okolju: v prostorih korporacije in spremstvu celega štaba domačih predstavnikov, ki poskušajo vsako morebitno zadrego hitro zgladiti z dodatnimi primeri, študijami ali kupom podatkov, ki jih novinar v tistem trenutku ne more preveriti.
Jean-Philippa Courtoisa sem tako srečal v prostorih slovenske podružnice Microsofta. V konferenčni sobi so poleg njega sedeli še trije ljudje - med njimi predstavnice za stike z javnostjo in lokalna direktorica. Dva spremljevalca sta začela delati zapiske, še preden sem zastavil prvo vprašanje. Časa je bilo malo, ozračje zadržano, odgovori previdni in pospremljeni s pozitivnimi opisi njihovega poslovanja, dobrih praks in novih izdelkov. Vljudnostno ogrevanje sva preskočila.
Tehnološka novica tedna je vaš nakup podjetja Skype, ponudnika internetne telefonije, za 8,5 milijarde dolarjev. Skype je v zadnjih letih zamenjal več lastnikov, ustvaril precej izgube in nabral za skoraj 700 milijonov dolarjev dolgov. Zakaj ste se odločili za tako drag nakup?
V zadnjih tednih sta se za nas zgodila dva pomembna dogodka. Prvi je objava četrtletnih poslovnih rezultatov, saj smo dosegli precejšnjo rast prihodkov, zlasti na igričarskem področju in v poslovnih aplikacijah. Drugi pa je prevzem podjetja Skype, ki je bil objavljen prav med mojim poletom proti Ljubljani (pogovarjali smo se prejšnji torek). Z nakupom želimo bistveno razširiti našo ponudbo storitev za komuniciranje v realnem času. Vključili ga bomo tako v naše obstoječe uporabniške izdelke, ki so del storitve windows live - denimo orodje za hipno komuniciranje messenger in elektronsko pošto hotmail -, kot tudi tiste, s katerimi bomo nagovarjali poslovne uporabnike, lastnike naših mobilnih naprav in uporabnike storitev, ki jih bo omogočalo računalništvo v oblaku (gre za storitve, do katerih uporabniki dostopajo prek interneta in se izvajajo v podatkovnem centru ponudnika: spletna elektronska pošta, družabna omrežja, elektronske trgovine ...).
Je prevzem Skypa povezan tudi z vašim nedavnim partnerstvom s finsko Nokio in kanadskim podjetjem RIM?
S partnerstvom z Nokio in novim operacijskim sistemom za pametne mobilnike windows phone 7 smo znova pokazali, da se kljub preteklim zamudam ne mislimo odpovedati mobilnemu trgu. To strateško partnerstvo je za nas zelo pomembno, saj je Nokia globalen igralec in največji proizvajalec mobilnikov, ki s svojimi izdelki nagovarja vse uporabniške segmente - visokega in nizkega. Povezana je s stotinami mobilnih operaterjev po vsem svetu in ima močno prodajno mrežo. Poleg tega ima razvit ekosistem razvijalcev za operacijski sistem symbian, ki je dobro združljiv z razvijalci za okenske telefone. Po drugi strani bo lahko Nokia nove mobilnike opremila z našim spletnim iskalnikom bing - za kar se je odločil tudi naš drugi partner, ki ga omenjate, podjetje RIM.
Kaj Nokia in RIM pridobita z iskalnikom bing? Njegov tržni delež je majhen, prav tako prihodki, ki jih ustvari na iskalniškem trgu.
Pred dobrim letom smo imeli z bingom na ameriškem trgu osemodstotni tržni delež, a smo se že povzpeli na 14 odstotkov, kar se mi zdi zelo dober trend, čeprav za Googlom še precej zaostajamo. Vendar ni vse v trenutnih tržnih deležih. Na mobilnem trgu bo hud boj med ponudniki storitev v oblaku. Nokia ima veliko izkušenj z navigacijskimi storitvami in je tudi lastnica enega največjih ponudnikov digitalnih zemljevidov Navteqa. Prav združevanje spletnega iskanja in navigacijskih storitev pa bo zelo pomembno v prihodnjem boju med storitvami v oblaku.
Strateško partnerstvo lahko pomeni marsikaj, saj sta si partnerja le redko zares enakovredna. Čigav vložek je večji? Kaj dobite vi, kaj dobi Nokia? Kdo bo imel več besede pri razvoju mobilnih naprav in programja?
Govorim lahko le o tistih delih dogovora, ki so javno znani, saj me vežejo pogodbena molčečnost in pravila borznega trgovanja. Obe podjetji bosta v sodelovanje vložili veliko denarja in intelektualne lastnine. Nokia bo za svoje pametne telefone nakupila določeno število licenc za windows phone, Microsoft pa ji bo pomagal pri globalnem trženju teh telefonov.
Je to dobra ponudba za Nokio? Telefoni z windows phone niso ravno prodajne uspešnice ...
Nokia je nujno potrebovala novo mobilno platformo, kar je v začetku leta priznal tudi njen predsednik uprave Stephen Elop (sicer nekdanji microsoftovec). Z odločitvijo za windows phone so pokazali, da najbolj zaupajo našemu izdelku.
Kako bo to partnerstvo vplivalo na vaše odnose s proizvajalci, ki so prvi ponudili okenske pametne telefone, zlasti Samsungom, HTC in LG? Predstavniki omenjenih podjetij so namreč javno povedali, da niso zadovoljni s prodajo okenskih telefonov. V poslovnem svetu taka iskrenost ni ravno običajna in ponavadi pomeni opozorilo.
Nokia bo postala glavni ponudnik telefonov z operacijskim sistemom windows phone, vendar se bodo lahko zanj še naprej odločali tudi drugi proizvajalci. Ne morem pa napovedati, kako bo to vplivalo na naše odnose s Samsungom, LG in drugimi. Če bomo zgradili zdrav ekosistem, se bodo pridružili vsi - proizvajalci razvijalci in uporabniki. Za nas je najpomembnejše merilo, kako se bodo odzvali slednji, kar je odvisno predvsem od tega, ali jim bomo znali ponuditi prave mobilne aplikacije.
V zadnjih poslovnih rezultatih, ki ste jih omenili na začetku, ni bila samo rast, ampak tudi izgube, saj ste v mobilnem sektorju izgubili 726 milijonov dolarjev. Ste mobilnemu oddelku postavili kake cilje, do kdaj mora zmanjšati izgube ali celo poslovati pozitivno?
Nismo postavili nobenih specifičnih ciljev glede številk ali tržnih deležev. Želimo pa si prebiti med prva tri mesta na mobilnem trgu.
To med tremi igralci ne bi smelo biti pretežko. Pred vami sta Apple z mobilnim operacijskim sistemom ios in Google z androidom, analitiki pa menijo, da na trgu ne bodo obstale več kot tri mobilne platforme.
Trije igralci so najbolj očitni, to drži. Vendar nisem prepričan, da bo tako tudi ostalo, saj se na tehnološkem področju lahko hitro pojavijo novi tekmeci. Prav tako moram opozoriti, da mobilnega trga ne sestavljajo samo pametni mobilniki, saj ti predstavljajo samo petino vseh mobilnikov na svetu. To pomeni, da je velik del trga še nerazdeljen.
Ko Microsoft zazna nevarnost na kakem strateško pomembnem delu trga, najprej sproži obsežno marketinško akcijo. Z globalno kampanjo Get the facts ste pred leti neutrudno dokazovali, da so vaši izdelki cenejši od odprtokodnih, saj ste vedeli, da lahko odprtokodni izdelki dolgoročno ogrozijo vaše pisarniške in okenske prihodke, če jih uvedejo nekatere vaše ključne stranke, zlasti javni sektor. Zdaj ste začeli glasno opozarjati na skrite stroške Googlovih spletnih storitev in prepričevati kupce Applovih računalnikov, da so peceji bistveno cenejši od macov. Ali to pomeni, da Apple in Google trenutno prepoznavate kot novi največji grožnji?
Kadar koli se na trgu pojavi, reciva, boleča točka, se je treba nanjo odzvati. Najboljši odziv pa so vedno dejstva. Strankam želimo predstaviti študije in raziskave, ki pokažejo, kakšni so dejanski stroški uvajanja in vzdrževanja različnih tehnologij. Zdi se nam pomembno, da so naši uporabniki seznanjeni z ekonomiko programske opreme, stroški vzdrževanja, podpore, namestitev ... Nikoli nismo trdili, da je licenčna programska oprema nujno boljša od odprtokodne, vendar raziskave kažejo, da imajo odprtokodne ponudbe veliko skritih stroškov in so na koncu dražje od licenčnih rešitev.
Koga nagovarjate s takimi kampanjami? Poznavalci vedo, da naročene, sponzorirane ali marketinško podprte študije pač ne iščejo objektivne resnice, temveč vedno odražajo interese naročnika.
Stranke, s katerimi se pogovarjam, prisluhnejo zelo različnim argumentom. Poleg tega pri naših kampanjah ne gre samo za dejstva, ampak tudi za zelo konstruktivne debate o odprtem in komercialnem programju. Bolj kot vsaka marketinška kampanja pa so zgovorni podatki, koliko znanih poskusov prehoda na odprto kodo se je končalo tako, da so se navsezadnje vrnili na naše izdelke. Nemčija, Belgija ...
Kupce Applovih izdelkov pa skušate zgolj objektivno izobraziti, da lahko za manj denarja dobijo enako funkcionalno okensko napravo? Skrb zaradi spoznanja, da lahko uporabniki Applovih in androidnih tablic mirno preživijo brez oken in pisarne, nima pri tem nobene vloge?
No, ne smete precenjevati vloge naših marketinških kampanj. Še vedno se daleč največ časa ukvarjamo z izboljšavami naših izdelkov in razvojem novih storitev, saj v razvoj vsako leto vložimo skoraj deset milijard dolarjev. Ta trud na koncu prepoznajo tudi naše stranke. Prav danes sem se srečal s predstavniki odličnega slovenskega podjetja in našega partnerja Studia Moderna, ki so uspešno podprli svoje poslovanje z našimi rešitvami za računalništvo v oblaku.
Katere vaše rešitve so uporabili? So se med prvimi odločili za azure - vašo tehnologijo za računalništvo v oblaku, ki ste jo napovedali že lani, a v Sloveniji še vedno ni na voljo?
Ne, niso uporabili azura.
Azure ni edini izdelek, ki ga v Sloveniji ne ponujate. Zakaj pri nas ni mogoče kupovati mobilnih aplikacij za okenske mobilnike, ni posebne zagretosti za windows phone 7, ni podpore za igralno platformo xbox, ki je po poslovnih rezultatih ena vaših najuspešnejših storitev ... Še celo zadnja pisarna je zamujala za več kot pol leta.
Naša vizija je, da hočemo oblačne storitve ponuditi vsakemu posamezniku in podjetju na tem planetu. Vendar te vizije ni tako preprosto uresničiti.
Kaj vas pri tem ovira - v Sloveniji?
Ne gre za ovire. Le našo ponudbo moramo dograjevati korak za korakom: postaviti dobre temelje, utrditi obstoječo ponudbo ... Drži, naše stranke trenutno še niso deležne lokalne podpore azuru in nekaterim našim drugim storitvam. Vendar bo tudi ta podpora prej ali slej na voljo.
Čez koliko korakov?
Spletna pisarna office 365 pride prihodnje leto v Slovenijo, to vam lahko zagotovim.
Ali ni to globalna napoved in bo office 365 na voljo praktično povsod?
Ne povsod. Predstavili ga bomo v šestdesetih državah.
Pa trgovino za mobilne aplikacije in podporo za xbox live?
Upam, da bo partnerstvo z Nokio prineslo možnost nakupa aplikacij v številne države, kjer to danes ni mogoče, vendar ne morem napovedati, kdaj bo na vrsti Slovenija.
Pred nekaj meseci sta novinarska kolega zapisala, da slovenski Microsoft že več let ne počne drugega kot prodaja okna in pisarno, višje prihodke pa ustvarja predvsem s pritiski na marže. Javni odzivi podružnice so bili užaljeni, vendar vaše besede potrjujejo, da bo Microsoft v Sloveniji očitno še dolgo zgolj prodajal stare izdelke. Ste zadovoljni s takim stanjem?
Okna in pisarna bodo ostali pomemben del naše ponudbe. Vendar to ne pomeni, da gre za stara izdelka, saj bodo prihodnje generacije operacijskih sistemov in pisarniškega programja prinašale čisto nove funkcionalnosti. Veliko spremembo bo prinesla povezava s storitvami v oblaku, ki bodo tudi za slovensko podružnico odprle nekatere nove trge. Bistvo oblaka je povezati tri različne zaslone - računalniškega, telefonskega in televizijskega. Zlasti pomemben bo mobilni svet, saj uporabniki za dostop do spletnih storitev ne potrebujejo več osebnega računalnika, ampak je njihova prva naprava mobilnik.
Tehnološka podjetja zelo veliko stavite na storitve v oblaku. Ste pripravljena tudi na tveganja, ki jih prinašajo? Hekerji, ki so prejšnji mesec vdrli v Sonyjevo igričarsko platformo playstation network, so ukradli podatke o več deset milijonih uporabnikih, vključno s številkami njihovih plačilnih kartic. Zaradi »oblačne« napake je obstala Amazonova elektronska trgovina ...
Zaupanje je absolutno najpomembnejši dejavnik za prihodnost storitev v oblaku, zato bodo morali ponudniki zelo dobro poskrbeti za varnost storitev.
Ponudniki programske opreme doslej niste prevzemali odgovornosti za muhavost vaših izdelkov. Če je nekdo izgubil nekaj ur dela, ker so se mu sesula vaša okna, se je lahko samo jezil, pritožiti pa se ni mogel nikomur. Če bo zaradi oblačnega programja izgubil osebne in finančne podatke, verjetno ne bo tako strpen.
Tega se zavedamo. Za brezplačne uporabniške storitve v oblaku, kakršna je hotmail, že zdaj zagotavljamo 99,9-odstotno zanesljivost delovanja. Pri komercialnih storitvah moramo zagotavljati celo 99,99-odstotno zanesljivost. Če gre kaj narobe, odgovarjamo za te napake - tudi odškodninsko. To pa zahteva tudi izjemno premišljeno varnostno politiko, ki jo moramo kot podjetje izvajati, če hočemo zagotoviti tako veliko zanesljivost.
Je mogoče tako veliko zanesljivost zagotavljati na odprtih platformah? Se bo moralo osebno računalništvo zaradi zahtev oblačnih storitev umakniti zaprtim napravam - tablicam, specializiranim bralnikom ...?
Ljudje pokopavajo osebne računalnike vsakih deset let. Te napovedi sem videl že dostikrat, a se še nikoli niso uresničile. Osebni računalniki se dobro držijo, kar kaže tudi rekordna prodaja našega operacijskega sistema windows 7.
Hkrati rekordno veliko uporabnikov še vedno vztraja pri oknih xp, ki ste jih predstavili že davnega leta 2001. Ali to ne potrjuje napovedi o vse manjšem pomenu tradicionalnih operacijskih sistemov?
Za rekordno prodajo windows 7 so zaslužne predvsem poslovne stranke, kjer je posodabljanje programske opreme sestavni del vzdrževalnih in naložbenih ciklov. Priznam pa, da je menjava operacijskega sistema pri malih podjetjih in domačih uporabnikih manjša, kot bi si želeli.
Domači uporabniki večinoma zamenjajo operacijski sistem z nakupom novega računalnika, kjer je nov sistem že nameščen.
Večinoma res. Zato iščemo načine, kako malim podjetjem in domačim uporabnikom olajšati nadgradnjo programske opreme, kar je zelo pomembno za stabilnost in varnost sistema. Tak poskus je denimo storitev windows intune, ki ga trenutno že preizkušamo v nekaterih državah.
Se bodo računalniški in mobilni operacijski sistemi postopoma združili ali bosta še naprej obstajala dva prilagojena izdelka?
Pripravljeni smo na oba scenarija. Z Nokio bomo razvijali mobilno platformo, ki jo bomo prilagodili različnim mobilnim napravam. Hkrati smo predstavili novo arhitekturo računalniških procesorjev (windows on a chip), na katerih tečejo naša okna, ki jih bo mogoče tako vgraditi v številne elektronske naprave. Storitve v oblaku podirajo tradicionalne meje med ponudniki tehnologije in storitev. Uporabniki bodo sami izbirali, čigavo tehnologijo bodo uporabljali za dostop do oblaka. Mi pa bomo storili vse, da bomo na vseh treh zaslonih postali pomemben del njihove izbire.
