Tiskane izdaje
London – Na sojenju Bradleyju Manningu je tožilec Wikileaks označil za »obveščevalno službo za ljudi«, kar njen ustanovitelj Julian Assange sprejema kot kompliment. Njegovo poslanstvo je, kot je dejal za jutrišnjo Sobotno prilogo, da pod drobnogled vzame institucije, ki sicer nadzirajo nas.
Čeprav razkritja Wikileaksa opozarjajo na resne sistemske probleme delovanja različnih držav in njihovih institucij, od obveščevalnih agencij do vojske in diplomacije, so posledice razkritij občutili tisti, ki so jih objavili v javnosti.
»Res grd primer tega je povezan z našo najbolj popularno in znano objavo: videoposnetkom ameriškega vojaškega helikopterja Apache, ki strelja na civiliste in na novinarje Reutersa v Iraku. In kaj je bil izkupiček tega? Manning, ki je razkril ta dokument, je bil obsojen na 35 let zapora, medtem ko proti strelcu, pilotu in njunemu nadrejenemu niso uvedli nikakršnih disciplinskih postopkov – še vedno služijo v ameriški vojski,« je med drugim povedal Assange. Tudi sam je zaradi vrste groženj in preganjanja zadnjih 15 mesecev zaprt v ekvadorski ambasadi v Londonu.
A Assange s sodelavci tudi tam nadaljuje svoje delo. Zadnji veliki podvig je bilo urejanje azila za Edwarda Snowdna v Rusiji. Pri delovanju ga spodbuja vrsta »navadnih« ljudi, zaposlenih v raznih državnih ustanovah, ki Wikileaksu predaja dokumente, čeprav pri tem ogromno tvega. Če je glavnina njegovega pogovora za Delo posvečena razkrivanju delovanja raznih državnih aparatov, pa Assange po drugi strani ne skopari s kritikami na račun svetovnih medijev, se razgovori o podtaknjenih ponarejenih dokumentih in pove, kaj je pri Snowdnovih razkritjih najbolj presenetilo njega.
