Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Nekoga, ki je fakulteto vodil osem let, ne moreš odsloviti kot služkinjo

V bran bivše dekanje FHŠ je stopil tudi predstojnik oddelka za zgodovino na UP, prof. dr. Jože Pirjevec.

ned, 24.06.2012, 18:00

Fakulteta za humanistične študije (FHŠ) na Univerzi na Primorskem (UP), ki je bila od vsega začetka eden od stebrov UP – navsezadnje je tudi bivša ministrica, soustanoviteljica in prva rektorica UP prof. dr. Lucija Čok izhajala iz humanistike –, se že nekaj let bori s finančnimi in kadrovskimi zapleti. Le da z različnim predznakom.

Dolgoletno dekanjo FHŠ prof. dr. Vesno Mikolič je najprej precejšen del slovenske humanistike in družboslovja obtožil, da je izgnala nekatere ugledne humaniste in družboslovce s FHŠ, letos aprila pa je izgon s funkcije dekanje doletel njo samo. Po besedah rektorja UP prof. dr. Dragana Marušiča je bil razlog za takšno odločitev dekanjina nesposobnost izvajanja ukrepov finančne sanacije fakultete, ki ji pada število študentov, ter nenamenska poraba sredstev.

Za vršilca dolžnosti za obdobje do največ enega leta je rektor postavil biologa z doktoratom iz medicinskih ved, prof. dr. Gorazda Drevenška. V bran bivše dekanje so stopili sindikati in precej kolegov, med njimi tudi predstojnik oddelka za zgodovino na UP, prof. dr. Jože Pirjevec.

Kaj vas je iz Italije pred leti potegnilo v Znanstveno-raziskovalno središče v Kopru ter nato še na primorsko univerzo in zakaj ste zdaj postali goreč zagovornik odstavljene dekanje FHŠ?

Odkar se je pojavila ideja za to znanstveno središče in nato še za univerzo, sem to podpiral, ker sem menil, da moramo imeti Slovenci na Obali močan znanstveno-raziskovalni center. Zato sem sodeloval praktično od samega začetka. Tja sem pripeljal tudi svoje študente iz Italije in napravil neko simbiozo med Koprom in Trstom, med Slovenci v zamejstvu in osrednjo Slovenijo. Sodeloval sem tudi pri nastajanju Fakultete za humanistične študije, ki je imela sprva zelo skromne prostore – sam sem sprva predaval kar v nekem gledališču. V zadnjih letih pa je fakulteta pridobila prostore v zelo lepi palači, in ravno ko je kazalo, da bo njeno delovanje imenitno teklo naprej, so se zadeve začele krhati z izvolitvijo sedanjega rektorja prof. dr. Marušiča, ki je dejal, da nastopa s programom diskontinuitete. To je tudi dokazal s tem, da je svojo ost usmeril proti dekanji Vesni Mikolič, ki je osem let zadovoljivo vodila našo fakulteto. Najprej jo je obtožil nekakšnih ponaredb, ko pa se je izkazalo, da je vse skupaj iz trte izvito, jo je čisto enostavno odstavil, češ da je nesposobna. Rad bi poudaril zlasti, da se je to zgodilo samo mesec pred koncem dekanjinega mandata, ko je že potekal proces za izvolitev novega dekana. Menim, da je bila s tem kršena vsakršna akademska spodobnost. V odnosih med kolegi se tako ne počne. Nekoga, ki je fakulteto vodil osem let, ne moreš odsloviti kot kakšno služkinjo.

Ali vam gre torej predvsem za obrambo bivše dekanje FHŠ?

Ne. Sem sicer zelo senzibilen, ko gre za medčloveške odnose in še zlasti takrat, ko se je nekomu očitno zgodila krivica. Mislim, da obstajajo določene norme akademskega obnašanja, ki jih je treba spoštovati. V tem primeru pa te norme niso bile spoštovane. Že štirideset let delam na univerzah in vem, da se z ljudmi povsod ravna spoštljivo. To velja tudi v primerih, ko se pojavijo notranji konflikti.

Kaj pa kadrovska čistka, v katero je bila vpletena dr. Mikoličeva? Se vam je njeno tedanje ravnanje zdelo drugačno, dovolj spoštljivo do kolegov?

Ja. Sledil sem polemiki, ki sta jo sprožila dr. Braco Rotar in dr. Taja Kramberger, o katere intelektualni produkciji imam resne dvome. Dejal bi, da sta pokazala, da ne znata meriti ne besed ne misli. Zato se sprašujem, ali lahko takšna človeka koristita nekemu univerzitetnemu okolju, kjer morajo veljati določene norme obnašanja. Predstavljajte si, recimo, da sta takrat, ko smo predstavili našo fakulteto v Ljubljani, da bi pridobili študente tudi iz tega dela Slovenije, oba – ali je bil to morda le Braco – delila letake, na katerih sta svarila študente pred vpisom na našo fakulteto, češ da bodo tam imeli možgane na plaži ali nekaj drugega v tem smislu. Mislim, da si profesor neke ustanove, kar je Braco na FHŠ tedaj bil in je še vedno, tega ne bi smel privoščiti.

Omenili ste, da je Mikoličeva morala oditi, ko ste že izbirali novega dekana. Zakaj ste, če nje v nobenem primeru ne bi obdržali, tako nezadovoljni z njenim naslednikom prof. dr. Drevenškom?

Mi smo res pričakovali novega dekana, vendar ne tega. Po brutalni odstavitvi Vesne Mikolič je rektor, v nasprotju z vsemi normami in tudi v nasprotju s statutom, vsilil svojega vršilca dolžnosti, in to ne le za čas do vzpostavitve legalnega stanja, temveč za daljše obdobje. V bistvu je imenoval svojega prokonzula, ki naj bi naredil red na fakulteti. Ta človek s humanistiko nima nič opravka – kolikor vem, se ukvarja predvsem z raziskavami na podganah. To je lahko hvalevredno, a gotovo ni povezano s humanističnimi študiji. Drevenšek skuša uvesti tudi to, da lahko zaposleni objavljamo samo pri spletni založbi, ki je bila pravkar ustanovljena na univerzi.

Kaj pa vaša revija za humanistiko, družboslovje in humanistično naravoslovje Anales, katere ustanovitelj in urednik je direktor ZRS dr. Darko Darovec?

Ta revija še vedno obstaja, a je tako rekoč izobčena. Zdaj je namreč tako, da mora naš vršilec dolžnosti dekana odobriti, kje lahko kaj objavimo. Teoretično torej mi ne bi smeli nič objaviti brez predhodnega Drevenškovega dovoljenja. To se mi zdi povsem absurdno. Ustvarila se je atmosfera napetosti, strahu, terorja, predvsem pa je krateno tisto, kar je bistveno – celotno akademsko življenje, pravica do svobodne besede, vsa akademska svoboda. Že avstrijski liberalci so si leta 1867, ko so oblikovali novo ustavo, izmislili čudovit stavek, ki bi ga bilo, po mojem mnenju, treba z zlatimi črkami napisati na vsako univerzo: Znanost in poučevanje znanosti sta svobodna.

Načelno to tudi še vedno velja v vsem akademskem svetu...

Načelno že, dejansko pa ne. Vsaj ne na FHŠ.

Zakaj ste se vi v odporu proti rektorju in vršilcu dolžnosti dekana bistveno bolj izpostavili od večine kolegov, ki se strinjajo z vami?

Večina mojih kolegov res razmišlja podobno kot jaz. Tako govorim v imenu širšega kolektiva. Izpostavljam se tudi zato, ker sem najstarejši in čutim dolžnost, da se angažiram. Poleg tega je resno ogrožen projekt, v katerega sem vložil 15 let svojega življenja. Sem v obdobju, ko praktično odhajam – sicer sem si še želel poučevati in raziskovati, dokler bom pri moči, a zdaj se sprašujem, ali mi bodo to dovolili. Vsekakor čutim tudi nacionalno dolžnost, da se postavim v obrambo tej ustanovi nacionalnega pomena, saj deluje na prostoru, ki je še vedno na prepihu. Ne zaradi možnega konflikta z Italijani. Nasprotno – takšno ustanovo potrebujemo zato, da bi lahko z njimi razvili enakovreden dialog. Naj povem, da me je, ko sem ob nastanku primorske univerze pisal o njenem pomenu, tržaški časnik Il Picolo osebno napadel kot nacionalista in celo nasprotnika Italije. To seveda ne drži, sem pa prepričan, da lahko Slovenci v tistem prostoru in tudi sicer preživimo samo, če bomo enakovredni svojim sosedom.

V nedavnem televizijskem intervjuju ste celo rekli, da konflikt na FHŠ nakazuje konec te fakultete. To so težke besede. Ste jih mislili resno?

Ja, res se bojim, da vse, kar se dogaja, izredno škodi ugledu fakultete. Za letošnji vpis so mi rekli, da se je razpolovil, brez študentov pa fakulteta kljub dobrim programom in tudi dobrim učiteljem ne more preživeti. Bojim se, je to ozračje, ki se je ustvarilo v zadnjem času, zelo huda antipropaganda. Poleg tega pa živimo v času, ki že tako ni naklonjen humanističnim in družboslovnim študijem. Pri nas pa se to vključuje še v antiintelektualno gonjo, ki, na žalost, uspeva tudi drugod v današnji Sloveniji.

Ste o vsem tem vi ali še kdo drug govorili tudi z vodstvom primorske univerze, predvsem pa z rektorjem, ki ga najbolj obtožujete? Če ste, kakšen je bil odziv?

Seveda sem si želel takega pogovora. Približno pred mesecem dni se je to tudi zgodilo. K rektorju nisem šel sam, z mano je bila še manjša delegacija predstavnikov učiteljev in drugih sodelavcev FHŠ, v kateri je bila tudi bivša rektorica Lucija Čok. Rektor je nastopil zelo zviška, diktatorsko, govoril je predvsem o ekonomskih problemih. Ne rečem, da ti niso pomembni, toda rektor se je očitno izogibal bistva problema. Mi smo se želeli z rektorjem človeško pogovoriti, bili smo tudi pripravljeni sodelovati z vršilcem dolžnosti, vendar smo pričakovali podporo pri vzpostavljanju naše akademske svobode, da izberemo dekana po svoji presoji. A rektor ni pokazal nobenega namena, da nas v tem podpre.

V nobenem primeru si torej niste želeli nazaj stare dekanje?

Ne, saj se ona za to funkcijo niti ne bi mogla več potegovati. Mi smo že izbrali novega kandidata.

Kot publicist, ki veliko piše o politiki in politikih, se veliko ukvarjate z razkrivanjem ozadij in povezav med dogodki in med ljudmi. Ali vidite tudi pri tem fakultetnem dogajanju kakšne politične vzvode? Ali pa gre morda za strah za preživetje univerze, kjer se lahko žrtvuje najšibkejši člen, namreč Fakulteta za humanistične študije? Ali gre za kaj tretjega?

Pravzaprav ne vem. Nisem stoodstotno prepričan, ali gre za politično igro, sem pa prepričan, da je vse skupaj povezano z intelektualcem nenaklonjeno atmosfero, ki zadnje čase vlada v Sloveniji.

Ali mislite predvsem na gonjo proti družboslovju in humanistiki?

Jaz temu raje rečem antiintelektualna gonja. Kajti kako naj sicer označimo razmere, ki dopuščajo, da predsednik vlade lahko reče, da naši univerzitetni profesorji na teden delajo štiri ure – na televiziji sem dejal, da me ta izjava spominja na Goebelsa, ki je rekel, da če sliši besedo kultura, pograbi pištolo. Gotovo smo torej v aktualnem političnem kontekstu. V ozadju pa vidim tudi določene osebne zamere. Predvsem moramo upoštevati, da je ta fakulteta od začetka močno povezana z znanstveno-raziskovalnim središčem. Tega že leta in leta vodi dr. Darko Darovec, ki je bil Marušičev rektorski protikandidat. Teh aspektov ni mogoče kar tako spregledati. V vsakem okolju so pač določene lokalne zdrahe in nepotrpežljivosti. Univerza ni nobena izjema. Toda to ne bi smelo iti prek tiste meje, ko se začnejo rušiti institucije nacionalnega pomena. Ne smemo pozabiti, da smo z našim prizadevanjem Koper trdno postavili na evropski intelektualni zemljevid. Za Koper vedo danes v Moskvi in tudi v Chicagu in Washingtonu. To, da nam zdaj skušajo to delo zanikati in ga celo uničiti, je nedopustno in je tudi usmerjeno proti temeljnim interesom našega naroda.

Da ne bi bili pristranski: zelo podobne očitke, kot ste jih na račun sedanjega vodstva univerze uporabili vi, so prej uporabljali tudi tisti, ki so očitali samopašno ravnanje zdaj pregnani dekanji in tudi direktorju ZRS. Ali ste prepričani, da njima ni mogoče očitati prav ničesar? Ali sta tudi sama s svojim ravnanjem prispevala k temu, kar se zdaj dogaja? Krivda je namreč v takih primerih navadno na obeh straneh.

Kot sem že dejal, iskreno mislim, da med tema epizodama ni notranje povezave, čeprav je jasno, da nekateri to povezavo skušajo ustvariti. Mislim, da gre za popolnoma drugačne trenutke in okoliščine. Naj še povem, da sam na dekanskih volitvah nisem podpiral Vesne Mikolič, temveč prejšnjega dekana, ki sem ga spoštoval. Toda kot sem javno dejal ob dekanjinem odhodu, zdaj spoštujem njeno delo. Ne spoštujem pa tistih, ki zdaj širijo najrazličnejše neutemeljene obtožbe na račun Mikoličeve, Darovca in tudi na moj račun. Očitajo mi, na primer, da ne opravljam svojih didaktičnih dolžnosti. To so stvari, ki ustvarjajo napetosti in kakršnih sam v štiridesetih letih dela na raznih univerzah še nisem doživel.

Naslednjega vprašanja ne razumite kot provokacijo. Boste kot zgodovinar tudi to dogajanje opisali v kateri od vaših naslednjih knjig? Kakšna zvrst bo to? Zgodovina slovenskega akademskega uma?

Veste kaj, resno mislim, da bi bilo zdaj pametno napisati zgodovino samostojne Slovenije. Prej bom sicer napisal zgodovino partizanov, sem že začel zbirati gradivo. Nato morda pride na vrsto zgodovina naše države, ki se je v dvajsetih letih v bistvu tako spremenila od tistega, kar smo mi pričakovali. Bili smo svetla izjema med državami, ki so se osvobajale komunizma in socializma. To so nam vsi priznavali. Od upanja, ki smo ga imeli, do globokega razočaranja nad našo družbo, ki ga imamo zdaj. To bi bilo res pametno opisati. Kaj se je dogajalo in zakaj se je dogajalo. Tudi akademska sfera ima tu veliko vlogo.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
5 komentarjev
urbanivagonček

Ob hvalevrednem komentarju kolega študenta bi veljalo spričo nekaterih trditev v tem sprenevedavem intervjuju vendarle opozoriti na nekaj malenkosti:

- J. Pirjevec je v svojem preteklem delovanju prenekatere krati nastopil kot "Giuseppe Pierazzi" - nič narobe samo po sebi, a toliko o verodostojnosti tega samooklicanega borca za slovenstvo na zahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja, na kar se - POPOLNOMA DEPLASIRANO - sklicuje tudi sedaj, ko se razkrivajo megalomanske protizakonitosti in nepravilnosti na FHŠ in ZRS, in skuša tako s cenenim demagoškim prijemom preusmeriti pozornost od kriminalnega početja Darka Darovca in Vesne Mikolič;

- "Nekoga, ki je fakulteto vodil osem let, ne moreš odsloviti kot kakšno služkinjo." Ne da bi bila Mikolička odslovljena (za razliko od vseh tistih, ki jih je na cesto zabrisala ona v sodelovanju oz. po nareku Darka Darovca, ker so si drznili razmišljati z lastno glavo, je rektor Marušič zoper vse barabije, ki jih je počela kot dekanja, ravnal skrajno milo in jo odstavil le z vodilne funkcije, medtem ko je zaposlitev obdržala), ampak izjava nazorno kaže na Pirjevčev odnos do t. i. "malega človeka" - služkinja si potemtakem ne zasluži odnosa, vrednega človekovega dostojanstva. In ta človek se malo kasneje hvalisavo razglasi za "zelo senzibilnega za medčloveške odnose in krivice" - FREUDOVSKI SPODRSLJAJ, KI KAŽE NA SRHLJIVO MENTALNO SLIKO INTERVJUVANCA.


- "ravno ko je kazalo, da bo delovanje /fakultete/ imenitno teklo naprej" - popolno ZAVAJANJE, ki želi nepoučeni javnosti kot krivca za katastrofalno finančno stanje na FHŠ prikazati rektorja Marušiča in v.d. dekana Drevenška; vsakdo si lahko pridobi podatke o STAGNIRAJOČEM študentskem vpisu na FHŠ v zadnjih 4 letih in vsakomur je dostopen podatek, da se je FHŠ na začetku letošnjega leta znašel v za celotno univerzo škodljivem nelikvidnostnem položaju - za izplačevanje plač je bilo torej treba najemati kredite; in ve se, da ustanove zadnja 4 leta nista vodila Marušič in Drevenšek - pač pa je za nelikvidnost poleg Mikoličke močno odgovoren Darko Darovec, ki je z asistiranjem odstavljene dekanje dolga leta molzel FHŠ po principu bypass firme;

- "za letošnji vpis so mi rekli, da se je razpolovil" - POPOLNA DEMAGOGIJA. Mimo dejstva, da je formulacija zelo nerodna za predstojnika nekega fakultetnega odd. in kaže v bistvu na njegovo totalno slamnatost (dobro preverjena Darovčeva praksa - za predstojnike oddelkov na FHŠ in inštitutov na ZRS si da postaviti slamnate može, ki jim za njihovo statiranje in legitimiranje njegove kraje izplačuje mastne mesečne rente, delajo pa namesto njih zastonjski mlajši profesorji, asistenti in mladi raziskovalci), je jasno, da je bila Mikolička odstavljena komaj (na žalost komaj) konec letošnjega marca in da njena odstavitev v nobenem primeru ni mogla vplivati na študentski vpis, ki je potekal ravno tiste dni, medtem ko podatki 2. in 3. vpisnega roka še niso znani - da pa je bil vpis na FHŠ že nekaj časa zdesetkan, je pa seveda res, ampak krivec tu niti slučajno ni človek, ki je v.d.-jevstvo prevzel pred slabimi 3 meseci in ki si prizadeva stabilizirati institucijo, ki je v razsulu;

- odlok v. d. dekana Drevenška, s katerim je objavljanje znanstvenih monografij - in ne revije Annales, kot lažno predstavlja Pirjevec (ali pa mu tisti, ki ga je inštruiral, kaj mora povedati, da bo bolj "zažgalo", ni predstavil pravih podatkov) - začasno prenesel na Založbo Univerze na Primorskem, je striktno dejanje gospodarnega ravnanja - založba Annales, ki jo skupaj s soprogo vodi Darko Darovec, namreč za izdajo iste monografije pokasira okoli 15.000 EUR več od Založbe UP - Pirjevec se torej ne bori za nikakršno svobodo objavljanja oz. "akademsko svobodo", ampak želi zakonskemu paru Darovec omogočiti nadaljevanje molže preko njune tako rekoč zasebne založbe, s katero sta se na javni univerzi šla komercialni biznis;

- rektor Marušič naj bi se obnašal diktatorsko, vzvišeno in govoril naj bi le o ekonomskih problemih - verjamem, da Pirjevcu opozarjanje na finančno luknjo brez dna, ki jo univerzi dnevno povzroča delovanje njegovega protežeja Darka Darovca, ni všeč, saj opozarja tudi na nerentabilnost načina vodenja, ki ljudem, kot je Pirjevec, omogoča mastne mesečne prejemke za malo ali nič dela (samo svoj podpis mora sem pa tja posoditi pod kako listino pa kdaj pa kdaj se javno oglasiti v bran ropanja javne institucije), obenem pa poslušati obtožbe o diktatorskem in vzvišenem obnašanju od nekoga, ki javno brani omenjenega Darovca, največjega diktatorja v slovenski znanosti (masovno šikaniranje, mobingiranje, odpuščanje, vsakovrstno pometanje ljudmi in poniževanje njihovega intelekta, skratka na ZRS je vzpostavil strahovlado na 1001 način), je, milo rečeno, višek neokusa;

- "Mi smo že izbrali novega kandidata /za dekana/" - pazite, gre za izjavo samooklicanega borca zoper fašistično enoumje (tudi opletanje s fašizmom v zgornji izpovedi je, mimogrede, popolnoma neumestno, a seveda priročno sredstvo za vplivanje na čustva bralcev)?!!?!?!;

- "Očitajo mi, na primer, da ne opravljam svojih didaktičnih dolžnosti. To so stvari, ki ustvarjajo napetosti in kakršnih sam v štiridesetih letih dela na raznih univerzah še nisem doživel." - Recimo bobu bob: na FHŠ se je pod dekanovanjem Vesne Mikolič razpasla praksa, da profesorji, ki so napovedani za izvajanje predmetov in za kar fakulteta dobi sredstva za plače, sploh ne izvajajo teh predmetov - to namesto njih počnejo asistenti ali celo mladi raziskovalci, seveda oboji zastonj, faks pa denar za izvajalce, ki predavalnice niti od daleč ne vidijo, vseeno pokasira. Ne morem trditi, da je med nepredavatelji tudi Pirjevec, ampak podpirati nekoga, ki je uvedel zgornjo monstruozno prakso cuzanja državnega proračuna, je pljunek na univerzitetno dostojnost in posmeh akademski kulturi - čudi me, da človek, ki se hvali, da je predaval na "raznih univerzah", to tako lahkomiselno počne. In seveda, kriv je tisti, ki na zločinske prakse opozarja, ne tisti, ki jih prakticira - na podlagi takšnega miselnega dometa bi Pirjevcu prej kot 40 let dela na univerzi pripisal 40 let "šmuglanja" v kaki balkanski obmorski krčmi.

- Višek vseh neslanosti v intervjuju je pa trditev, da se gredo tisti, ki si prizadevajo za normalizacijo poslovanja instutcije - torej za vzpostavitev demokratičnega vzdušja, kjer se nekomu, ki bo javno izrekel nestrinjanje z vodstveno politiko, ne bo treba bati takšnih ali drugačnih sankcij (kot se je dogajalo pod dekanovanjem Vesne Mikolič in se še vedno dogaja pod direktorovanjem Darka Darovca), in finančno stabilizacijo, kjer bodo prioritetno zaščiteni mlajši, prekerni delavci in kjer bo onemogočeno kriminalno okoriščanje z davkoplačevalskim denarjem, kakršnega se je sleherni dan preko neštetih mogočih in nemogočih kanalov šel Darko Darovec (v sodelovanju z Vesno Mikolič in nekaterimi najožjimi rentniki) - antiintelektualno gonjo.
Nasprotno, na podlagi vsega povedanega lahko zatrdim, da je TISTI, KI SE GRE ANTIINTELEKTUALNO GONJO, SAM JOŽE PIRJEVEC ALIAS GIUSEPPE PIERAZZI!!!

Link, ki preko katerega spoznate, kaj v resnici podpira J. Pirjevec:
- http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2012/06/cemu-osvobajanje-koprske-humanistike.html

In še nekaj dodatnega čtiva, nujnega za temeljito poznavanja zgodovine FHŠ (in ZRS):
- http://www.primorska.info/novice/4968/pismo_rektorju_univerze_na_primorskem
- http://www.primorska.info/novice/5697/zagar_rektor_ne_odgovarjate_na_nobenega_od_zastavljenih_vprasanj
- http://plenum-kp.blogspot.com/
- http://resimouniverzo.blogspot.com/
- http://fhs-kliping.blogspot.com/
- http://www.vest.si/2010/11/27/od-mobinga-do-linca/
- http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2012/03/razresena-dekanja-up-fhs-vesna-mikolic.html
- http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2012/03/bivsa-dekanja-se-opira-roba-klifa.html
- http://alternativa-obstaja.blogspot.com/2012/04/pismo-dr-braca-rotarja-komentar-k.html
- http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042480522
- http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=11985
- - http://www.primorska.info/novice/17202/rektor_imenoval_gorazda_drevenska_za_vd_dekana_fhs - na tej strani gl. med komentarji pojasjevalno-razsvetljevalno pesnitev "HUMANISTIKA" NA ODSTRELU, ki jo je 21. 04. 2012 ob 21:02 objavil komentator Urbana klobasa.

25. junij 2012, ob 22:03:31
JakaG1989

to je še en dokaz, v kakšni državi živimo... zatiralci postanejo "žrtve"... zdaj, ko pa jih je nekdo le prijel za vrat in začel razkrivati nepravilnosti, pa jokajo.

25. junij 2012, ob 13:01:45
Larry123

Se opravičujem za identična komentarja. :-)

25. junij 2012, ob 12:36:50
Larry123

Kot študent FHŠ sem šokiran nad odgovori prof. Pirjevca glede problematike na naši fakulteti, saj tolikšne mere manipulativnosti, sprenevedanja in obtoževanja nisem pričakoval. Težko je na kratko razložiti, kaj se zadnja leta dogaja na FHŠ, a slika, ki jo poda prof. Pirjevec, je roko na srce povsem neresnična.

Njegova izjava "Večina mojih kolegov res razmišlja podobno kot jaz. Tako govorim v imenu širšega kolektiva" je povsem zavajajoča, saj večina tako profesorjev kot študentov še zdaleč ne misli tako kot prof. Pirjevec, saj se še predobro zaveda(mo) položaja, za katerega je odgovorno staro vodstvo: vsi tisti, ki so leta opozarjali na nepravilnosti na fakulteti, so bili ustrahovani (študentje) ali pa odpuščeni (profesorji), tako da je njegova izjava "Sem sicer zelo senzibilen, ko gre za medčloveške odnose in še zlasti takrat, ko se je nekomu očitno zgodila krivica" prav zastrašujoča. Vsak lahko malo pogleda po spletu in najde članke o odpuščanju zelo dobrih profesorjev leta 2010, kjer prof. Pirjevec ni bil niti malo "senzibilen".

Poniževanje in obtoževanje prof. Rotarja in prof. T. Kramberger je zato še toliko bolj smešno. Izjaviti to: "Sledil sem polemiki, ki sta jo sprožila dr. Braco Rotar in dr. Taja Kramberger, o katere intelektualni produkciji imam resne dvome. Dejal bi, da sta pokazala, da ne znata meriti ne besed ne misli" kaže prav na anti-intelektualizem, ki ga sam sicer kasneje kritizira. Obiskoval sem tako predavanja prof. Pirjevca kot predavanja prof. Rotarja in prof. Kramberger in razlika v kvaliteti, intelektualnosti in kritični refleksiji je bila več kot očitna. Prav zaradi tega, ker sta bila Rotar in T. Kramberger poznana kot odlična predavatelja, je to pri privilegiranih profesorjih, katerih predavanja so bila obupna, sprožilo znano slovensko čustvo "foušije" (prof. Kramberger je bila med številnimi odpuščenimi leta 2010).

Izjavi "Nekoga, ki je fakulteto vodil osem let, ne moreš odsloviti kot kakšno služkinjo" in "Mi smo že izbrali novega kandidata" pa dokončno prikažeta, kako je delovalo staro vodstvo oz. s kakšnimi metodami so delovali. Prav neverjetno je, kako se določeni še vedno oklepajo starih privilegijev in da se tako bojijo rektorja Marušiča, ki odkriva nepravilnosti - raje gredo v medije in še naprej delajo škodo FHŠ-ju. Nima smisla nadaljevati. Nekateri si žal lastijo fakulteto in če potonejo oni, mora po njihovi logiki potoniti še vsa ustanova.

25. junij 2012, ob 08:31:43
Larry123

Kot študent FHŠ sem šokiran nad odgovori prof. Pirjevca glede problematike na naši fakulteti, saj tolikšne mere manipulativnosti, sprenevedanja in obtoževanja nisem pričakoval. Težko je na kratko razložiti, kaj se zadnja leta dogaja na FHŠ, a slika, ki jo poda prof. Pirjevec, je roko na srce povsem neresnična.

Njegova izjava "Večina mojih kolegov res razmišlja podobno kot jaz. Tako govorim v imenu širšega kolektiva" je povsem zavajajoča, saj večina tako profesorjev kot študentov še zdaleč ne misli tako kot prof. Pirjevec, saj se še predobro zaveda(mo) položaja, za katerega je odgovorno staro vodstvo: vsi tisti, ki so leta opozarjali na nepravilnosti na fakulteti, so bili ustrahovani (študentje) ali pa odpuščeni (profesorji), tako da je njegova izjava "Sem sicer zelo senzibilen, ko gre za medčloveške odnose in še zlasti takrat, ko se je nekomu očitno zgodila krivica" prav zastrašujoča in ogabna. Vsak lahko malo pogleda po spletu in najde članke o odpuščanju zelo dobrih profesorjev leta 2010, kjer prof. Pirjevec ni bil niti malo "senzibilen".

Poniževanje in obtoževanje prof. Rotarja in prof. T. Kramberger je zato še toliko bolj nepredstavljivo. Izjaviti to: "Sledil sem polemiki, ki sta jo sprožila dr. Braco Rotar in dr. Taja Kramberger, o katere intelektualni produkciji imam resne dvome. Dejal bi, da sta pokazala, da ne znata meriti ne besed ne misli" kaže prav na anti-intelektualizem, ki ga sam sicer kasneje kritizira. Obiskoval sem tako predavanja prof. Pirjevca kot predavanja prof. Rotarja in prof. Kramberger in razlika v kvaliteti, intelektualnosti in kritični refleksiji je bila več kot očitna. Prav zaradi tega, ker sta bila Rotar in T. Kramberger poznana kot odlična predavatelja, je to pri privilegiranih profesorjih, katerih predavanja so bila obupna, sprožilo znano slovensko čustvo "foušije" (prof. Kramberger je bila med številnimi odpuščenimi leta 2010).

Izjavi "Nekoga, ki je fakulteto vodil osem let, ne moreš odsloviti kot kakšno služkinjo" in "Mi smo že izbrali novega kandidata" pa dokončno prikažeta, kako je delovalo staro vodstvo oz. s kakšnimi metodami so delovali. Prav neverjetno je, kako se določeni še vedno oklepajo starih privilegijev in da se tako bojijo rektorja Marušiča, ki odkriva nepravilnosti - raje gredo v medije in še naprej delajo škodo FHŠ-ju. Nima smisla nadaljevati. Nekateri si žal lastijo fakulteto in če potonejo oni, mora po njihovi logiki potoniti še vsa ustanova.

24. junij 2012, ob 21:12:54
5 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej