Portret tedna: Ernst Strasser

Politična kariera Ernsta Strasserja se je prekinila z odstopom z mesta evropskega poslanca, potem ko so ga novinarji britanskega Sunday Timesa pod krinko lobistov posneli med pogovori o plačilu honorarja v zameno za vplivanje na zakonodajni postopek v evropskem parlamentu, z obsodbo na avstrijskem kazenskem sodišču zaradi podkupovanja pa je njegova kariera za vedno končana. Avstrijska ljudska stranka se ga je že odrekla, njen predsednik, vicekancler Michael Spindelegger, je celo zavrnil komentar na sodbo, češ da Strasser sploh ni več član stranke.

Čeprav je Strasser tako strogo kazen štirih let zapora (ki še ni pravnomočna) dobil tudi kot svarilo drugim potencialno koruptivnim politikom, »ki jih ni tako malo«, kakor je med obsodbo povedal sodnik dunajskega kazenskega deželnega sodišča Georg Olschak, nekdanji notranji minister ne bo edini avstrijski politik, ki bo pravico dočakal pred sodiščem.

V Avstriji trenutno poteka nekaj zelo izpostavljenih korupcijskih sodnih procesov, med drugim tudi zoper Strasserjevega kolega v Schüsslovi vladi, finančnega ministra Karl-Heinza Grasserja, osumljenega korupcije pri privatizaciji državnih stanovanj Buwog. Podrobnosti o zakulisju posla, do katerih so se dokopali predvsem mediji, se berejo kot kriminalka: skrivno prenašanje kovčkov denarja čez mejo v Švico pod zaščito diplomatskega potnega lisa, sumljivi računi v Liechtensteinu, utaja davkov … Zato je zdaj Grasser (na kratko KHG) – nekdanji čudežni deček svobodnjaške stranke, tesni sopotnik pokojnega Jörga Haiderja, ki se je iz »zakotja« avstrijske dežele Koroške prek politike in poroke z dedinjo podjetja Swarovski, Fiono Swarovski, zavrtel na parket dunajske družbene smetane in naslovnice tabloidov – zgolj še tarča javnega posmeha.

V četrtek se je na Dunaju končal tudi zelo odmeven sodni proces zoper orožarskega lobista Alfonsa Mensdorffa-Pouillyja. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil sicer oproščen obtožbe podkupovanja politikov pri nakupu lovskih letal eurofighter typhoon; tožilstvo je dokazovalo, da je Mensdorff-Pouilly do ključnih ljudi pri nakupu lovskih letal spravil kar 12,6 milijona evrov denarja orožarskega koncerna BAE Systems. Vendar je dobil le dva meseca pogojne kazni zaradi ponarejanja dokazov in krivega pričanja v parlamentarni preiskavi. »Zadeva smrdi, a ne dovolj za razsodbo,« je ob izreku povedal sodnik.

Nakup petnajstih letal za 1,6 milijarde evrov je eden največjih orožarskih poslov v zgodovini Avstrije. Afera s podkupovanjem s tem še ni končana, saj so konec lanskega leta kriminalisti v hišnih preiskavah v Nemčiji, Avstriji in Švici našli dokaze, da je vsaj pet milijonov evrov iz oboroževalnega koncerna, proizvajalca kupljenih lovskih letal, končalo na računu sklada Lakeside, ki ga je ustanovil Jörg Haider in za katerega v Avstriji že leta sumijo, da se prek njega izplačujejo podkupnine.

Z orožjem je seveda povezana tudi afera Patria, katere težišče je sicer v Sloveniji, a bo, kot kaže, prav avstrijski pravosodni sistem s sojenjem lobistu in posredniku Avstrijcu Wolfgangu Riedlu in njegovim sodelavcem opravil levji delež razčiščevanja ozadja prodaje finskih oklepnikov Sloveniji. Hkrati pa se je ob vzporednem sojenju akterjem afere na Dunaju in v Ljubljani še toliko bolj pokazala razlika med učinkovitostjo slovenskega in avstrijskega pravosodja.

Sodni epilog v Avstriji čaka še tako imenovana afera telekom, v kateri se je znašel nekdanji minister za infrastrukturo in podpredsednik vlade Hubert Gorbach, osumljen, da je od delno državnega telekoma prejel dobrega četrt milijona evrov. Telekomov denar je menda prejela tudi nekdanja pravosodna ministrica iz svobodnjaške stranke Karin Gastinger za stroške njene volilne kampanje.

Z omenjenimi sodnimi procesi se v Avstriji končno izrisuje prava podoba delovanja vladajočega političnega razreda. Dolga tradicija velikih rdeče-črnih koalicij socialdemokratske in ljudske stranke (z ekscesnim obdobjem sovladanja Haiderjevih svobodnjakov) je zahtevala svoj davek; v sistemu, kjer vladajoči niso imeli skoraj nikakršne parlamentarne opozicije oziroma je bila ta zelo šibka, politiki obeh vladajočih strank pa so se samo izmenjavali na dobro plačanih in vplivnih položajih, je korupcija hitro zraven, če ni že kar del sistema. K sreči so svoj del posla nadzora oblasti opravili mediji in seveda pravosodje z učinkovitimi preiskavami, pregonom in sojenjem.

Čeprav se torej kaže, da Strasser ni eksces, ampak prej pravilo delovanja avstrijske politično-gospodarske elite, kjer so povezave političnih in gospodarskih vzvodov moči podobno gosto stkane kot v Sloveniji, bo očitno pravosodni sistem odigral svojo vlogo, preiskal in obsodil največje grehe in tako vsaj delno rehabilitiral politični razred, sebi pa še dvignil avtoriteto in družbeni ugled. Razplet, o katerem lahko v Sloveniji za zdaj le sanjamo.