Portret tedna: Tomaž Vesel

Zaradi odpadkov je računsko sodišče odstavljalo kar dva ministra. Novi predsednik se bo s smetmi soočal v novi dimeziji.

Objavljeno
03. maj 2013 15.31
Slovenija.Ljubljana.27.05.2009 Tomaz Vesel na tiskovni konferenci racunskega sodisca.Foto:Matej Druznik/DELO
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika
Ko se bo ta mesec iztekel mandat Igorju Šoltesu, Tomaž Vesel ne bo prvič vodil računskega sodišča. Pred desetletjem ga je protestno v to vlogo potisnil prvi predsednik Vojko A. Antončič. Parlament je takrat še tretjič zavrnil kandidata Janeza Drnovška za vodenje te institucije. Ne nameravam biti doživljenjsko predsednik, je Antončič, ki mu je mandat že potekel, pritisnil na politike, naj poskrbijo, da bo nad potmi davkoplačevalskega denarja bedela institucija z izvoljenim predsednikom.

Zapleti so bili nenavadni. V parlamentu je imela LDS, ki jo je dolgo vodil Drnovšek, toliko poslancev kot še nikoli. Koalicija, ki jo je Antonu Ropu prepustil Drnovšek po izvolitvi za predsednika republike, pa dvotretjinsko večino. A so Drnovškove predloge poslanci zavračali kot po tekočem traku. Florjana Bohl je zbrala 32 glasov. Andrej Engelman 39. Milan M. Cvikl 42. Je pa parlament Vesela že takrat v prvem poskusu gladko izvolil za namestnika. Nobena večjih strank mu ni nasprotovala. Podobno kot prejšnji mesec, ko je 62 poslancev odločilo, da bo devet let pravi predsednik.

Cvikl ni bil izvoljen zaradi LDS. Del vplivnih poslancev je namreč ocenil, da bo preveč pasji nadzornik in da z njim, čeprav je sodil k isti politični skupini, ne bo mogoče vladati državi. »Razsul bi nas,« je bilo slišati. Takrat nihče ni pomislil, da bi pota davkoplačevalskega denarja v desetletju lahko tako zašla, da bi obveznice te države v tujini uvrščali med smeti in da bi bil brezkompromisen nadzornik tipa Cvikl lahko koristen. V četrtem poskusu je 53 poslancev izvolilo Igorja Šoltesa, ki ga je predlagalo društvo pravnikov Ljubljane. Isto društvo je za namestnika že prej ponudilo Vesela. Oba sta bila člana državne revizijske komisije in sodelovala pri pisanju zakona o javnih naročilih.

Ob podobnostih se Šoltes in Vesel karierno pomembno razlikujeta. Šoltes se je pred vodenjem računskega sodišča poskušal uveljaviti kot politik z LDS. Vesel ne. Povedal je, da ga je, ko je bil mlad, navdušila ekološka politika. A ne toliko, da bi kandidiral. Lahko pa v knjigarnah zato za nekaj deset evrov kupite njegovo knjigo Čudoviti vrtovi Slovenije ali pa Trajnice za vse čase, katerih soavtor je. »Enega zanimivejših vrtov imam, vrtnarsko sem izobražen,« je dejavnost opisal novi predsednik računskega sodišča, ki vsaj enkrat tedensko igra nogomet, kar je njegov drugi hobi.

»Povsem neprimerno bi bilo, če bi imel politične afinitete, če bi se opredeljeval. Osnova našega dela je, da imamo distanco,« je odgovoril na vprašanje, ali se prišteva k levici ali desnici. Na manj nespodobno vprašanje, ali mu je bliže več socialne države ali več svobodnega podjetništva, je odgovoril, da se mu kot predstavniku institucije, ki nadzira javne finance, zdi ideja o več socialne države sporna, če ni jasno, od kod plačati. O odnosu do politikov pa: »Nekateri dajejo poklic politika v nič. Sam jih ne zaničujem. Ta poklic in tiste, ki ga opravljajo resno, je treba ceniti.«

Po končani pravni fakulteti v Ljubljani je leta 1967 rojeni Vesel v Mariboru med podiplomskim študijem preučeval pravo EU, ureditev davkov, konkurence, prostega pretoka kapitala, finančnega nadzora in korporativnega prava. Je avtor vrste člankov o javnem naročanju, javno-zasebnih partnerstvih, evropskem pravu, upravnih postopkih in med svetovalci OECD o javnih financah in usposobljenosti revizijskih in podobnih institucij na Balkanu.

Pristojnost, da računsko sodišče predlaga razrešitev političnih funkcionarjev, je v Evropi neobičajna, je povedal Vesel o pomisleku Jožeta Tanka (SDS), ki je pred tajnim glasovanjem o novem predsedniku edini kritiziral dosedanje delo računskega sodišča. Tudi z oceno, da je zadnja leta rušilo vlade, denimo z zahtevo po razrešitvi ministra za okolje Janeza Podobnika v prvi vladi Janeza Janše in Karla Erjavca v vladi Boruta Pahorja. Janša ni odstavil Podobnika zaradi neurejenega odvoza odpadkov. Pahor pa je vztrajal, da mora Erjavec odstopiti zaradi kant za smeti, kot razlog še danes predstavlja predsednik Desusa. Predsednik stranke je bil tudi Podobnik.

Politizacija, ki je bila posledica, ni prispevala k rešitvi problemov, ocenjuje Vesel, ki meni, da bi morda dosegli več, če bi računsko sodišče sankcioniralo najvišje karierne uradnike, ki izvajajo politike, kar poznajo v tujini. O tem, kakšna bi bila boljša rešitev, da računsko sodišče ne bi bilo brezzobi tiger, kar so iz opozicije nekoč očitali Šoltesovemu predhodniku Antončiču, ki je neuspešno poskušal doseči odstavitev dveh najvišjih uradnikov, bo moral odločiti parlament. Pristojnost zahtevati odstavitev ministra določa zakon. Za to ni krivo računsko sodišče ali Igor Šoltes, je opozoril Vesel, ki upa, da se bo že jeseni pogovarjal s poslanci v pristojnem odboru o tem, kako bi popravili ureditev.

Pred glasovanjem parlamenta, ali bo naslednja leta vodil računsko sodišče, je novi predsednik napovedal, da bo pozornost institucije, ki bedi nad potmi davkoplačevalskega denarja, bolj usmeril v naraščanje javnega dolga in sposobnost črpanja evropskih sredstev. Ta teden mu je na neki način pritrdila bonitetna agencija Mood's, ki je oceno celotnega finančnega sistema države znižala na raven prej omenjenih smeti.